SHIRIN NESHAT

"Zanima me ustvarjanje del, ki razkrivajo tematiko sodobnega islama. Ta tema je neločljivo povezena z revolucijami in sodobnim nasiljem. Moje podobe se ukvarjajo z današnjimi načini portretiranja islamskega prebivalstva v svetu in z napačnimi predstavami, ki jih lahko taki portreti zbudijo."
Shirin Neshat

Odmevna fotografska zbirka The Women of Allah se v glavnem ukvarja z islamskimi ženskami v vojski in s konceptom shahadata (mučeništva). Shahadat zanjo predstavlja  "srce fundamentalistične islamske idelologije", vendar istočasno doda, da je ta pojem težko razumljiv zahodnim definicijam. "Zahod že v osnovi vrednoti vsa verstva znotraj univerzalnega kriterija racionalnosti in resnice. Verske sisteme, ki se ne podrejajo zahodni definiciji racionalnosti obravnavajo kot "nesmiselne." Vprašanje je, kako se lahko izognemo sodbam verstev drugih kultur, če so naši izkušnji "tuje" in, v primeru muslimanstva, celo v popolnem nasprotju z našim prepričanjem. Nedvomno aroganten, je način vrednotenja, ki odločitve zahodnjakov vedno predstavlja kot "pravilne", "večvredne" in "napredne", medtem ko Muslimani živijo v "zmoti", in veljajo za "manjvredne" ter "fanatične".

Prav tako Zahod običajno spregleda, da se je "islamski fundamentalizem" pojavil kot odgovor na  zahodno prevlado in kolonizacijo muslimanskih dežel. Vsa ta "islamizacija" je predstavljala muslimansko gibanje, ki se je trudilo ogroženim skupnostim povrniti občutek enotnosti, "očistiti" svojo kulturo, ponovno vzpostaviti neodvisno identiteto in se znebiti zahodnih vplivov. Muslimanom predstavlja islam edini up za preživetje v svetu, s katerim ne morejo tekmovati in ga občutijo kot grožnjo.

"Po mojem mnenju se Zahod zanima za položaj muslimanskih žensk predvsem zato, ker najbolj očitno uteleša muslimanske vrednote, skupek tega, kar nam je "tuje" v tej kulturi in česar ne razumemo. Selektivno in obsesivno medijsko pokrivanje muslimanskih žensk se trudi zbuditi pozornost zahodne javnosti skozi predstavljanje "podrejenih" in "šibkih" muslimanskih žensk in "barbarskih" ter "nasilnih" muslimanskih moških. S tem mediji služijo dvema namenoma: s prvim potrjujejo splošno sprejeti mit o "pravilnosti" zahodnega pogleda v vsakem civilizacijskem vidiku, vključno z zahodnim vrednotenjem žensk; z drugim pa vztrajno podtikajo "orientalizacijo" kot značilnost muslimanov in njihovo življenje slikajo s "pravljičnimi" podobami, ki so daleč od "resnice"."

S svojimi velikimi (1 x 1,5 m), črnobelimi portreti iranskih žensk, se je Neshat posvetila raziskavi stereotipnega označevanja muslimank. Na njenih fotografijah se ponavljajo trije elementi: zastrte ženske, ženske z orožjem in odkriti deli telesa, popisani s perzijsko (Farsi) kaligrafijo. Neshat uporablja tudi odlomke pesmi sodobnih iranskih pesnic. Na primer pesmi Forough Farokhazad (živela je v času iranskega šaha), "ki je pisala zelo osebno in nepolitično. Odprto je opisovala ženska čustva in seksualne želje, v času, ko si kaj takega ni drznila nobena druga ženska." Ali pesmi Tehareh Saffarzadeh, (navdihnjene z Neshatinim ciklusom fotografij Women of Allah), ki so "religiozne in zelo malo razkrivajo o pesničinem osebnem svetu. Taherah je bila aktivna udeleženka islamske revolucije, njene pesmi so večinoma posvečene ljubezeni do Boga in Islama."

Neshatine fotografije so paradoksalne. Na eni strani prikazujejo "orientalistične" stereotipe: zapeljivo, erotično, nedolžno.  Na drugi strani vidimo ponosne, militantne, oborožene in nevarne ženske. "Vsaka podoba, ki jo ustvarim, služi kot povečava nasprotij med silami duhovnosti, lepote in nedolžnosti na eni strani in silami krutosti, nasilja, sovraštva na drugi strani; v smislu soobstoja znotraj celovite strukture Islama."

Vendar Neshad ne pridiga. Shahadata (mučeništva) ne poveličuje, "poskuša ga le razumeti znotraj islamskega konteksta". Predstavljenih paradoksov ne poskuša razrešiti. Namerna dvoumnost in zagonetnost njenega dela nas vabi k razmisleku o lastnih stereotipnih predstavah povezanih z Drugim in iskanju lastnih zaključkov.

V tem smislu je v Iranu rojena umetnica, ki je študirala in živi v ZDA nekakšna posrednica. Ne le med različnimi možnostmi, temveč med radikalno nasprotnimi gledišči. Prvi in najhujši sovražnik Irana so ZDA. Za večino Američanov predstavlja iranska kultura mentaliteto kamene dobe, kulturo fundamentalistov, ekstremistov, fatwahistov in ajatolistov. Neshatino delo je samokritična razprava, ki v sebi sočasno združuje "prijetno in neprijetno." Tako Tukaj - kot Tam.

" Vse več umetnikov se loteva socialne kritike in ponuja izredno zanimive in inteligentne opise naše družbe, ki bi jo sicer težko opisati zgolj z besedami.(...) osebnost, izobrazba in etično ozadje vsake umetnice ali umetnika igra pomembno vlogo v kontekstu njenega/njegovega dela. Odzivamo se v skladu z našim pogledom na svet in razumevanjem umetniških možnosti. Pri svojem delu uporabljam zahodno metodologijo, izposojeno iz zgodovine konceptualne umetnosti, ki mi služi za obdelavo ne-zahodnih vsebin. Zame je umetnost raziskovanje, učenje in proces, s katerim sporočam drugim, kar sem odkrila. Nočem biti "korektna" ali "pridigati". V glavnem se ne strinjam, da mora umetnik prevzeti nase vlogo in odgovornost za "korektnost" in ločevati pravilno od napačnega; sama se izjemno neprijetno počutim ob umetnosti, ki je politično korektna."

(*) Vsi citati Shirin Neshat so povzeti iz teksta "The Politics of Spirituallity: Speaking with Shirin Neshat" avtorice Anne Kirker, ki je bil objavljen v reviji Photiphile novembra 1996 in iz teksta "Shirin Neshat: Armed and Dangerous", avtorja Octavia Zaya, obljavljenega v reviji RUDE, spomladi leta 1996.  

Razstava sta pripravila: Mesto žensk & Moderna galerija Ljubljana
Razstavo je omogočil: Sorosov center za sodobne umetnosti/ Soros Center for Contemporary Arts - Ljubljana