Politike identitet v državotvornem momentu
Izhodišče okrogle mize Politike identitet v državotvornem momentu je hipoteza o nepomirljivih odnosih med različnimi nivoji družbene prisotnosti, med razlikami v politični oziroma pravni ter kulturni prisotnosti. Skupine, na katerih se vprašanja o družbeni vključenosti ali izključenosti pogosto zaustavijo, so tudi ženske, gejevska in lezbična populacija, starejši, hendikepirani idr.; njihova pozicija je še posebej diskutabilna v postsocializmu, v obdobju tako imenovane družbene tranzicije, saj se ob njenem trajanju kriterij državljanske prisotnosti/odsotnosti šele vzpostavljajo.
Ob tem ne moremo spregledati teoretsko-akcijskih iztočnic politik identitet, strategij novih družbenih gibanj, saj so se omenjene skupine z njimi vzpostavile kot merodajni politični akterji. Osrednji princip politike identitet je (spolna, seksualna, socialna, kulturna) identiteta kot temelj za radikalno politiko. Nova družbena gibanja so preko politik identitet izzvala politizacijo kategorij spola, seksualnosti, rase, etnične pripadnosti, socialnih odnosov, življenjskih stilov in kultur, vsebin, ki so pred njihovo intervencijo sodile na področje nepolitičnosti in zasebnosti, kar je odprlo vpogled v mnoge oblike dominacije in izključevanja, v rasizem, seksizem, homofobijo.
Podoba tranzicijskega obdobja se kaže tudi skozi načine, po katerih so identitete, ki so jih promovirala nova družbena gibanja, vključene ali izključene iz družbenega prostora. Če se poudarki novih družbenih gibanj v devetdesetih, v obdobju državotvornega strukturiranja, opuščajo, če identitete, osredinjene okrog spola, seksualnosti, idr., znova padajo v področje zasebne, posebne in ne širše družbene, politične relevantnosti, lahko postavimo naslednjo hipotezo, drugo izhodišče razprave: prisotnost v javnem prostoru še ne predpostavlja tudi prisotnosti, ki bi vsebovala realno politično moč.
Nataša Velikonja
Koncept: Nataša Velikonja, sodelujejo: dr. Dušan Rutar, dr. Vlasta Jalušić, Tatjana Greif, dr. Tanja Rener, moderatorka: Nataša Sukič
Organizacija: Revija Lesbo in Mesto žensk, s pomočjo: Urad za žensko politiko
Vstop prost
