I Shot Andy Warhol

Film
Mary Harron  
106 minut, barvni, 35mm, 1995.
Režija: Mary Harron

Norman Mailer jo je imenoval "Robespierre feminizma", B. Ruby Rich "feministični prototip Device Orleanske", za režiserko in scenaristko Mary Harron pa je bila "lezbični Joe Orton" ali "bolj apokaliptična Camille Paglia." Z močjo svojih besed bi uspela "navdušiti za terorizem celo samega Oscarja Wildea." Ime ji je bilo Valerie Solanas. I Shot Andy Warhol je izjemen filmski portret kontroverzne in radikalne feministke, ki je leta 1986 streljala na svetovno znanega pop-artista Andyja Warhola in ga skoraj ubila. Kot mnoge druge fascinantne in ekscentrične underground osebnosti tistega časa, je tudi njo pritegnila Warholova operacijska baza, zbirališče z imenom Factory. Upala je, da bo Warhol producent njene igre "Up Your Ass". Toda njegova očaranost z intenzivnostjo in čudaštvom Valerie Solanas je bila zgolj kratkotrajna. Ko jo je zavrnil, se je njena paranoičnost stopnjevala, vse dokler ni ugotovila, da obstaja le ena rešitev njenega problema.

Čeprav se je večina spominja le po tem razvpitim dogodku, je v šestdesetih, kot avtorica  SCUM (Society for Cutting Up Men) Manifesta, predstavljala utelešenje feminističnega gneva besa. M. Harron: "Vedno sem mislila, da je bila Valerie nora ženska. Ko sem leta 1988 dobila v roke kopijo SCUM Manifesta, me je popolnoma osupnila briljantnost njenega besedila. Še posebej me je presenetila duhovitost njenega pisanja, saj mi ni nihče povedal, da je imela Valerie smisel za humor. Zanimalo me je, v kolikšni meri je besedilo satirično in kje je avtorica mislila zares. Če ne bi ustrelila Warhola, bi nedvomno trdili, da je Manifesto le odlično satirično pisanje, vključno z vsemi njenimi morilskimi fantazijami, povezanimi z moškimi. Še vedno nisem čisto prepričana (...) Ena od najtežjih stvari pri snemanju filma o šestdesetih je bilo spoznanje, da je bil takraten odnos do žensk tako neverjetno drugačen od današnjega. Zdi se mi, da so ljudje že pozabili na vzdušje moške prevlade - ki je bila takrat nekaj običajnega - in je ženskam onemogočala, da bi bile umetnice. (...) V pogovoru s feministkami iz šestdesetih sem izvedela, da je Manifesto ženskam omogočil svobodno sproščanje nakopičene jeze.(...) Mislim, da ni mogoče najti temu primerljivega feminističnega dokumenta. Tako neustrašnega. Solanas  ni prav nič skrbelo, kaj si bodo mislili drugi - pisala je polnoma neobremenjeno. In v tem je nekaj zelo svobodnega."

Režija: Mary Harron; igrajo: Lili Taylor (Valerie Solanas), Jared Harris (Andy Warhol), Stephen Dorff (Candy Darling), Martha Plimpton (Stevie), Lothaire Bluteau (Maurice Girodias), Reg Rogers (Paul Morrissey)...; fotografija: Ellen Kuras; scenarij: Mary Harron in Daniel Minahan; glasba: REM, Jewel, Wilco, Bettie Serveert, Pavement, Yo La Tengo, Kuna, Ben Lee, John Cale, The Lovin' Spoonful, Love, MC5, Sergio Mendez; producenta: Tom Kalin in Christine Vachon.

Organizacija: Mesto žensk v sodelovanju s Cankarjevim domom

Datum in čas dogodka: 
18/10/97 20:30
Kraj dogodka: 
Cankarjev dom, Linhartova dvorana