Feminizem v zvočnih umetnosti
Mednarodna konferenca
// Musica Femina // v angleščini //
Ob vidni proliferaciji koncertov, koncertnih ciklov in festivalov, ki v ospredje postavljajo zvočne umetnice, lahko zanesljivo rečemo, da so napori feminističnih producentk in zvočnih umetnic obrodili sadove. Vendar pa se zdi, da z usmeritvijo v dogodkovnost včasih umanjka prostor za teoretske razmisleke in delo, ki poteka onkraj javnega odra, a je prav tako vibrantno. Na konferenci Feminizem v zvočnih umetnostih, ki jo pripravljamo v sklopu evropskega projekta Musica Femina International, se bomo na predavanjih muzikologinj, sociologinj zvočnosti, skladateljic in producentk osredotočile prav na teoretski vidik feminističnega dela v zvočnih umetnostih.
Obravnavale bomo pet temeljnih področij, relevantnih tako za mednarodni kot lokalni prostor: raziskovanje in arhiviranje življenj in umetniških del skladateljic, potenciale in izzive pri feministični muzeologiji na področju zvočnih umetnosti, pomembnost prisotnosti zvočnih umetnic na javnih odrih, politično v komponiranju ter nove pristope k zvočni historiografiji umetnic na področju nekdanje Jugoslavije.
Prost vstop.
-----
Urnik:
- 15.00: Mary Ellen Kitchens (DE): O glasbenih arhivih: Raziskava o skladateljicah
- 15.45: Irene Suchy (AT): Feministična muzikologija, glasba skladateljic in njihova lastna soba: Ovire in prednosti
- 16.45: Bettina Wackernagel (DE): Nikdar ne prenehajmo dvomiti: (Ponovno) odkrivanje protagonistk v elektronski glasbi
- 17.30: Nina Dragičević (SI): Iskanje zgodovine ženskih zvočnih ustvarjalk na področju nekdanje Jugoslavije
- 18.30: Andrea Szigetvári (HU): Komponiranje političnosti
-----
Povzetki:
Mary Ellen Kitchens
O glasbenih arhivih: Raziskovanje o skladateljicah
Predstavitev
bo zajemala pomembnejše dejavnosti Ženskih glasbenih arhivov (Archiv
Frau und Musik, AFM v Frankfurtu, Nemčija) in njihovega dejavnega
združenja, Mednarodne delovne skupine o ženskah v glasbi, v 40. letu
obstoja organizacije. Razpravljali bomo o tekočih projektih, kakršni so
denimo »Povečevanje vidnosti žensk v glasbi«, »Štipendija za
skladateljico na rezidenci«, projekt ustne zgodovine »Aktivistke na
glasbenem področju ustvarjajo vidnost«, arhiv in digitalizacija. Obenem
bodo predstavljene nekatere redne dejavnosti organizacije Archiv Frau
und Musik: razvoj stalne zbirke (pri zbiranju se osredotočamo na
glasbene kompozicije skladateljic), zbiranje novinarskih kritik in
člankov v zvezi z ženskami v glasbi, mreženjem žensk v glasbenih
organizacijah vsepovsod po Nemčiji, raziskovalne dejavnosti, ustvarjanje
seznamov repertoarja del skladateljic z opombami, vodeni ogledi arhiva
Frau und Musik, predavanja na sorodne teme, pa tudi koncerti, ki
vključujejo dela skladateljic.
Irene Suchy
Feministična muzikologija, glasba skladateljic in njihova lastna soba: Ovire in prednosti
Po desetih letih iskanja prizorišča je leta 2018 končno prišlo do razstave MusicaFemina – From Shadow to Light,
ki predstavlja ustvarjalnost skladateljic vseskozi zgodovino, v
zgodovinskih vrtovih cesarske palače v Schönbrunnu na Dunaju. Razstava,
ki jo je v dveh mesecih obiskalo 56.000 ljudi, je občinstvu ponudila
uvod v razumevanje pomembne vloge, ki so jo ženske skozi stoletja igrale
pri glasbenem ustvarjanju. Poleg predstavitve glavnih tem razstave in
razlogov zanje bo predavanje obravnavalo tudi vprašanja, kakršna so
proces raziskovanja glasbe skladateljic; prednosti in ovire izbire
skladateljic za skupinsko razstavo, upoštevanje vprašanj, kakršno je
poudarjanje njihove vidnosti ali navajanje izpustov; ovire pri iskanju
virov za velikopotezne projekte; in kako lahko delo ženskih skladateljic
najde skupni cilj z drugimi oblikami ustvarjalnosti, kot so poezija,
film, uprizoritvene umetnosti in kiparstvo. Cilj predavanja je torej
odpiranje prostora za redne razprave o orodju in strategijah, ki žensk
ne podpirajo zgolj pri komponiranju, temveč obenem potrjujejo nujnost
naslavljanja osrednjih političnih tem, kakršne so nasilje nad ženskami,
femicid, skupno dobro gospodarstvo, trajnostne politike in pacifizem.
Bettina Wackernagel
Nikdar ne prenehajmo dvomiti: (Ponovno) odkrivanje protagonistk v elektronski glasbi
Elektronska glasba in zvočna produkcija sta temeljito vgrajeni v svet
umetnosti in vsakdanje življenje, pa vendar so skladatelji elektronske
glasbe pionirji, ki razen nekaterih izjem, kot so Karlheinz Stockhausen,
Gottfried Michael König in Jean-Claude Risset, ostajajo v veliki meri
neznani. Enako, le da v še večji meri, to drži za skladateljice zgodnje
elektronske glasbe, ki se pojavljajo le na margini glasbene zgodovine in
katerih glasba je še danes komaj uspela vstopiti v naš kulturni spomin.
Vendar pa so imele umetnice, kakršne so Bebe Barron, Else Marie Pade,
Delia Derbyshire in Laurie Spiegel, uspešne kariere na področju zgodnje
elektronske glasbe. Te skladateljice so sledile svojim lastnim potem,
stran od ideologije, ki so jo predpisovali studii. V znatni meri so
oblikovale zvok elektronske pop kulture in vplivale na več generacij
glasbenikov: skupine, kakršne so Add N to (X), Sonic Boom, Aphex Twin in
The Chemical Brothers, so se vse sklicevale na Delio Derbyshire,
programsko opremo Music Mouse Laurie Spiegel pa so na veliko uporabljali
v pop glasbi osemdesetih let dvajsetega stoletja. Predavanje se bo
osredotočila na zgodnjo elektronsko glasbo žensk, predstavilo pa bo
umetnice, kot so Laurie Spiegel, Suzanne Ciani, Beatriz Ferreyra in
Daphne Oram, ter ponudilo razmislek o začetnem cilju in motivaciji za
festival Heroines of Sound, ustanovljenem v Berlinu leta 2014.
Nina Dragičević
Iskanje zgodovine ženskih zvočnih umetnic na področju nekdanje Jugoslavije
Naslednje besedilo ni iskanje ženskih zvočnih umetnic znotraj obstoječega,
temveč ugovor totalnosti, v kateri se svet želi predstaviti. Besedilo,
ki črpa iz zvočnosti kot neločljive od družbe, se oklene odsotnih
fragmentov in jih umešča v pozorno strukturirane družbene resničnosti, s
čimer zareže vanje. Vendar pa so zvočnosti krhke, skozi neizogibno
interpretacijo postanejo le odrezani kosi. Hélène Cixous naznani:
»Prihodnosti ne sme več opredeljevati preteklost.« Z vidika
neprivilegiranih skupin se preteklost razodeva kot nezadostna, celo
polna pomanjkljivosti in izkrivljena, operacionalizirana, da bi
ohranjala prav to zgodovinsko resničnost. Nemara je vprašanje: »Zakaj ni
bilo nikakršnih velikih ženskih skladateljic?« napačno. Radikalna
lezbična in feministična perspektiva Monique Wittig ga na novo
opredeljuje. Ob upoštevanju političnih ekonomij pokaže na popolno
odsotnost določene identitete in subjekta (v njenem primeru lezbijke) v
zgodovini, z drugimi besedami, odsotnost v družbenem obstoju. Namesto da
bi popolnoma odslovili zgodovino, Wittig predlaga invencijo kot nenehno začenjanje in potencial.
Vendar pa odsotnost zmeraj implicira odsotnost zvočnosti, zvočnost pa
nikoli ni resnično odsotna. Zgolj prek manevrov političnih ekonomij, ki
izkoriščajo nestabilnost in možnosti interpretacije zvočnosti, se zdi,
da je odsotna. Vprašanje odsotnosti zvočnih umetnic, skladateljic in
zvočnih ustvarjalk v zgodovini določenih krajev je torej posledica
pokoravanja dominantnim strukturam moči. Pisanje zgodovine glasbe je
bolj kot kar koli drugega stvar poslušanja in, natančneje, vprašanja:
Kdo posluša?
Andrea Szigetvári
Komponiranje političnosti
Ob
koncu 18. in na začetku 19. stoletja, ko je bila glasba osvobojena
družbenih in religioznih funkcij, je ideja o »absolutni glasbi«
pridobila na priljubljenosti in še zmeraj vpliva na naše mišljenje o
glasbi. Eduard Hanslick je na primer trdil, da glasba ne potrebuje
nikakršne konotacije izven glasbenih elementov, kajti »ne le, da glasba
govori zgolj s pomočjo zvokov, temveč ne govori nikakor drugače kot v
zvoku«. Njegovi nasprotniki, skladatelji, ki so ustvarjali programsko
glasbo (Liszt, Smetana itd.), so verjeli, da bi morali v svojo glasbo
vstavljati le poetično zunajglasbeno vsebino, ki je dovolj plemenita, da
se jo izrazi kot del glasbe. Ko premišljujemo o morebitnih
zunajglasbenih elementih današnje politike, se moramo zavedati, da niso
nujno plemeniti. Mogoče je to eden od razlogov, zakaj se zdi, da je
umetniška glasba preveč pedantna, da bi uporabljala politične subjekte,
in to raje prepušča množičnim in popularnim žanrom. Elektroakustična
glasba ima organsko povezavo z zunajglasbenimi elementi, saj je zelo
pogosto svoje lastno izvorno gradivo. Tako njeni novi žanri (npr. zvočna
krajina) kot glasbeno orodje (npr. transkripcija govora v melodijo)
pomagajo ponuditi prehode med pomeni, čustvi in formalnimi glasbenimi
strukturami. Tema Goveje-kolerabje kantate je begunska kriza.
Delo, napisano za sopran in elektroakustične zvoke, uporablja različne
elektroakustične glasbene tehnike, da prikaže, kako je mogoče glasbeni
zvok – ustvarjen iz zunajglasbenih gradiv – prepletati s slabimi in
dobrimi stvarmi, ki so jih zmožna človeška bitja.
Zasnova: Nina Dragičević, Teja Reba; organizacija in produkcija: Mesto žensk v sodelovanju z: Bunker – Stara mestna elektrarna. V sklopu evropskega projekta sodelovanja Musica Femina International; podpira: Program Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana, Balassijev inštitut.
