IZHODIŠČA
Kdo ti je dal suvereno oblast, da zatiraš moj spol?
Feministična filozofija sega v pozni srednji vek, ko se v Knjigi o mestu dam Christine de Pizan spopade s klevetami o ženskah. Bi morala obžalovati, da sem se rodila v ženskem telesu? Vprašanje je seveda retorično. Lahko pa obžalujem, da sem se rodila v svet, v katerem so bile ženske od nekdaj dominirane, kot je zapisala Simone de Beauvoir.
V času francoske revolucije je postal boj za pravice človeka tudi feministični boj. Olympe de Gouges, ki je zaman čakala na uprizoritev svoje gledališke igre, je novo verzijo Deklaracije o pravicah človeka in državljana pospremila s svojo Deklaracijo o pravicah ženske in državljanke. Moški, je sklenila, povej mi, kdo ti je dal suvereno oblast, da zatiraš moj spol?
Odgovorila bom: Če ti jo je dal bog, potem ti moram povedati, da tam zgoraj ni nič. Če ti jo je dal plemenski poglavar, cesar ali kralj, odgovorim: Živim v času republike. Fašistični voditelj? Odgovor je v verzu Sylvie Plath: Škorenj v obraz!
Feminizem je neustrašni govor, ki se s 25. obletnico Mesta žensk bliža vrhuncu. Čas je za feministično Šampanjsko arijo!
Dr. Eva D. Bahovec,
častna predsednica društva Mesto žensk
xx
Naj živijo Mesta žensk!
Društvo Mesto žensk je letos prejelo prestižno mednarodno nagrado za kulturo Princess Margriet, ki jo podeljuje Evropska kulturna fundacija. Kot so zapisali, ponujamo »bolj upanja polno vizijo demokracije v Evropi danes, saj redefinira naše razumevanje kulture in njene sposobnosti, da izboljšuje skupno evropsko družbeno realnost«. Festival Mesto žensk je letos že drugič prejel tudi naziv EFFE Label (2017–2020), ki ga najkakovostnejšim festivalom podeljuje Združenje evropskih festivalov. Obenem praznujemo 25. obletnico festivala sodobnih umetnosti s feminističnim predznakom.
Ob jubileju ugotavljamo, da potreba po promociji žensk v kulturi, izpostavljanju ženskega zornega kota in zagovoru ženske enakosti na vseh področjih življenja danes ni nič manjša. Prav zato na letošnjem festivalu izpostavljamo #HerStory ali žensko zgodovino. Kot pravi Vesna Leskošek, nekdanja častna predsednica Mesta žensk, ta pojem ne pokriva posebne zgodovine, ki bi veljala zgolj za ženske, temveč »manjkajoči del splošne zgodovine, kjer so se doslej vrednotili večinoma moški dogodki«. To pomeni, da žensko zgodovino lahko pišemo le, če se zavedamo, da je zgodovinopisje boj za interpretacijo. In če želimo misliti prihodnost, moramo prisluhniti #HerStory: zgodbam žensk vseh spolov.
Naj živijo Mesta žensk!
Festivalska ekipa
