Zgodovina / Spomin

Molki, utaje, pozabe

Spominjanje in pozaba sta dve plati iste medalje. Zasidrana v okvire sočasnosti in preplet mnogoterih kolektivnih solidarnosti sta kot dragoceni surovini zgodovine podvržena pritiskom posameznih skupin in teži družbenih sprememb. V patriarhalnem zahodnem redu,  ki je svoje temelje zgradil na spolni neenakosti in ideološkem utemeljevanju ženske inferiornosti, je od antike naprej nenehna erozija spominjanja puščala ženske zunaj zgodovine. Zato pa je vpis žensk v zgodovino pomenil ne le razgrinjanje njihove preteklosti, temveč tudi spopad z mizogino tradicijo, to je s tistimi družbenimi in kulturnimi sponami, ki so določale in ohranjale odvisnost žensk od moških. Tudi danes odkrivanje in raziskovanje žensk v preteklosti ni samo soočenje z mnogoterimi življenjskimi izkušnjami posameznic in vlogami, ki so jih imele ženske kot pripadnice verskih, etničnih, razrednih, poklicnih skupin v določenem času in prostoru, temveč tudi ukvarjanje s politično-institucionalnimi, pravnimi in kulturnimi okviri, ki so jih postavili moški in ki omogočajo oblike spolne diskriminacije.

Da se brez vzpostavitve nove matrilinearne genealogije patrilinearna logika sama po sebi ne bo porušila in da bi bilo zatorej brez takega posega povsem naivno pričakovati radikalne spremembe v odnosih med spoloma, so ob koncu 19. stoletja trdile najbolj udarne sodelavke Slovenke, v medvojnem času pa še bolj odločno urednice Ženskega lista. Njihovo zavzemanje za emancipacijo žensk in njihovo enakopravnost v slovenski družbi je pomenilo razgalitev velike zmote: da so vso zgodovino ustvarili moški. ˝Če hočemo razumeti današnji položaj žene, nam je potrebno dvoje. V prvi vrsti moramo poznati in razumeti pojave družbe, v kateri živi in katere produkt je žena, poleg tega pa moramo poiskati vzroke teh pojavov, katerih zapovrstnost nam kaže zgodovinski razvoj družbe. Samo na ta način moremo spoznati medsebojno povezanost dogodkov in razumeti, zakaj se je ta ali ona družbena oblika razvila tako in drugače,˝ je leta 1934 zapisala Angela Vode.

Na začetku devetdesetih let, ko je študij spolov našel mesto v slovenskih univerzitetnih institucijah in sta se tako slovensko družboslovje in humanistika ukvarjala s spolno neenakostjo v pedagoškem in znanstvenem delu, je zagovor zgodovine žensk ostajal na deklarativni ravni. V Sloveniji je bilo potrebno zgodovino žensk ne samo zapisati, temveč tudi priznati. Šele na prehodu iz 20. v 21.stoletje je osvetljevanje prisotnosti žensk in delovanja zajelo različna obdobja, družbena okolja in številne vidike zgodovinske pojavnosti žensk. Če k seznamu zadnjih raziskav postavimo ob bok tudi vse študije, ki so nam v preteklosti in še posebej zadnjih dveh desetletjih približale preteklost žensk v slovenskem prostoru in zgodovini, potem lahko ugotovimo, da zgodovinopisna bera navkljub fragmentarnosti na tem področju ni zanemarljiva, da beleži dosežke in da preučevanje prisotnosti žensk v slovenski družbi potrjuje njene specifičnosti, hkrati pa tudi njeno vpetost v širši tok evropske zgodovine.

In vendar, če se ne želimo prepustiti samovšečnosti, potem ostaja tudi jasno, da je pogled v preteklost v Sloveniji močno obremenjen z mizogino tradicijo – tako se vsaj da sklepati na podlagi izključitve žensk iz številnih zgodovinskih sintez, monografij, leksikonov, kronik, zgodovinskih priročnikov in učbenikov – in z ''izvorno amnezijo'’, ki nas z brisanjem predhodnih izkušenj in spoznanj še vedno opozarja na težavno vzpostavljanje ''ženskega spomina'’.
Marta Verginella

Klub Lili Novy se bo od 26. 9. do 10. 10. spremenil v knjižnični prostor, kjer bodo obiskovalci lahko prebirali ali zgolj listali izbrane knjige in revije, nekatere pa bo mogoče tudi kupiti. Gre, na eni strani, za izbor tistih del, ki so bila predstavljena v preteklih izdajah festivala Mesto žensk, na drugi pa za izbor, ki je nastal na osnovi letos izdane knjige Ženska obrobja: vpis žensk v zgodovino Slovencev avtorice Marte Verginelle (založba Delta). Dodana so še nekatera dela, ki bodisi proučujejo posamezna tematska področja bodisi odkrivajo tisto, kar je "uradno" zgodovinopisje pustilo na robu poti.

Organizacija in produkcija: Mesto žensk
V sodelovanju: Cankarjev dom & založbe: Apokalipsa, Arhiv Republike Slovenije, /*cf., Didakta, Drava, Društvo za kulturološke raziskave (Delta), Emzin, Fakulteta za družbene vede, Goriška Mohorjeva družba, Institutum Studiorum Humanitatis – Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Krtina, Liberalna akademija: Visoka šola za socialno delo, Litera, Maska, Mirovni inštitut, Nova revija, Slovensko etnološko društvo, Sophia, Studia humanitatis, Študentska založba, Urad za enake možnosti, ZAK, Zgodovinski arhiv Ptuj, Zveza zgodovinskih društev Slovenije