IZHODIŠČA

SPOMIN IN POZABA

Leta 1906 se v Königsbergu rodi Hannah Arendt.

Prvi zakon o splošni volilni pravici za ženske sprejmejo na Finskem leta 1906. Danes razpravljajo o tem, ali bi ženska v protestantski cerkvi lahko zasedla tudi škofovski položaj.

V letu 1933 Društvo delavskih deklet in žena skupaj z Društvom akademsko izobraženih žena in Ženskim pokretom organizira shode za pravico do splava. Z ene izmed ljubljanskih prižnic jih zmerjajo s ''svinjami''.

Leta 1971 dobijo ženske v Švici volilno pravico; v večini evropskih držav jo dobijo po drugi svetovni vojni – tudi v Franciji, zibelki ideje o državljanski enakopravnosti.

Angela Vode objavi v letih 1938 in 1939 knjigo v dveh delih z naslovom Spol in usoda. V klerikalnem časopisju jo zmerjajo s cunjo, ''ki je rada slehernemu za podnožek, da si vanjo čevlje briše.'' Leta 1944 jo odpeljejo v koncentracijsko taborišče Ravensbrück.

Agostino Strozzi leta 1500 zapiše: ''Kako zelo bi ženske v zgodovinah žarele in bleščale, če bi jim bilo, prav tako kakor moškim, dovoljeno, da pišejo o preteklih časih''.

Prva predstavitev Splošnega ženskega društva 1901-1945 z istoimenskim naslovom izide leta 2003. V njej je omenjeno, da je bilo leta 1928 v Ljubljani približno dvaindvajset ženskih društev; leta 1938 jih je bilo na slovenskem območju Dravske banovine okrog štiriinpetdeset. Delovala so na političnem, kulturnem, strokovnem, podpornem, dobrodelnem in verskem področju.

Leta 1906 se na Ellis Islandu izkrca petnajstletna slovenska sirota. Kot Marie Prisland ustanovi leta 1926 največjo slovensko žensko organizacijo v Združenih državah, Slovenian Women's Union of America, ki ji dvajset let predseduje. Slovenska ženska zveza še vedno obstaja.

V Spominih na suženjske dni Angela Vode opiše, kako je v slovenski blok hladnega majskega jutra leta 1944 prišla bolničarka Anka in zašepetala: ''Anico Černejevo so pripeljali iz Neu Brandenburga. Mrtvo. V revirju leži z drugimi mrliči v zaboju. Naj gre katera z menoj, da bo videla, če je res ona.''

Spomini na suženjske dni, napisani leta 1945, prvič izidejo v tretji knjigi zbranih del Angele Vode, Spomin in pozaba, leta 2000.

Prvo delo Hannah Arendt, Izvori totalitarizma, izide v New Yorku leta 1951.

Markiz de Condorcet, ki leta 1790 zapiše: ''Noben posameznik človeškega rodu nima resničnih pravic, če nimajo vsi ljudje enakih pravic, in kdor se obrne proti pravici drugega, ne glede na njegovo religijo, barvo kože ali spol, je s tem zapravil lastne pravice,'' postane štiri leta kasneje žrtev francoske revolucije.

Leta 1989 pade berlinski zid in z njim zadnji evropski totalitarni imperij.

Leta 1941 naredi samomor Virginia Woolf. Njeno protivojno delo, Tri gvineje, v slovenščini prvič izide leta 2001, Lastna soba pa sedemdeset let po prvem izidu, leta1998.

Na Poljskem je leta 1945 od približno treh milijonov Židov živih še poltretji odstotek; v Franciji jih preživi nekaj manj kot trije odstotki. Od 126.000 Židov, odpeljanih iz Avstrije, se jih leta 1945 vrne 4.500.

Hannah Arendt leta 1945 zapiše: ''The problem of evil will be the fundamental problem of postwar intellectual life in Europe – as death became the fundamental problem after the last war.''

Petdeset let pozneje, leta 1995, pade Srebrenica.

Leta 1995 se v Ljubljani zgodi prvi mednarodni festival sodobnih umetnosti, Mesto žensk. Na njem izide prva antologija slovenske ženske literature v angleščini po izboru Zdravka Duše, Zastrta krajina.

Leta 1931 Anica Černejeva napiše pesem:

Včasih  želim,

da bi ne bilo resnice,

da bi ne bilo iskanja,

da bi vsi mi, ljudje,

hodili v bele sanje odeti.

Dr. Mirjam Milharčič Hladnik

Predsednica Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk