Ženske, Performativne politike in spomin

Razgovor z umetnicami Mesta žensk 2006
Moderatorka: dr. Marina Gržinić

V pogovoru, v katerem sodelujejo umetnice, ki se predstavljajo na festivalu Mesto žensk 2006, nadaljujemo z idejo, ki smo jo prvič udejanili leta 2005, da sodobne umetnice in umetniki ob performansih, gledaliških predstavah, koncertih in razstavah zavzeto, jasno in glasno artikulirajo svoje koncepte, posege v javni prostor in specifično umetniško prakso na vsakokratno temo festivala.
Izhodiščna tema pogovora v letu 2006 je, kako sodobne performativne politike predstavljajo, gradijo in spreminjajo spomin, ki se danes vse bolj oblikuje onstran mitologije ter se spreminja v politično in aktivistično kategorijo. Spomin je zgodovina. Ne samo zgodovina sodobnega plesa,  performansa, videofilma, vizualne umetnosti in gledališča, pač pa tudi feminističnega, lezbičnega in queer gibanja ter aktivističnih in težko izbojevanih družbenih in kulturnih ter nenazadnje političnih sprememb. Pri tem pa je zaskrbljujoč obrat spomina, aktivizma, kulture in politike v sedanjem globalnem kapitalističnem kontekstu, ki ga lahko opredelimo kot prehod od politike spomina na spomin o tem, kar je nekoč bilo politično.
Marina Gržinić

UDELEŽENKE:

Dragana Alfirević (Slovenija / Srbija): performerka. Leta 2004 je v Beogradu soustanovila organizacijo STANICA – servis za suvremeni ples (POSTAJA – servis za sodobni ples), ki deluje na področju izobraževanja, izmenjave informacij in promocije sodobnega plesa in uprizoritvenih umetnosti.

Loredana Bianconi (Italija / Belgija): režiserka. Lastne filmske produkcije, v kateri prevladujejo dokumentarni videi in filmi, se je lotila konec osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Eva Egermann (Avstrija): dunajska vizualna umetnica. Dela z različnimi mediji in pri vrsti različnih kolektivov in projektov. Je avtorica in urednica mesečnika MALMOE in članica feministične umetniške skupine A Room of Ones Own. Od leta 2004 je dejavna na Manoa Free University.

Miriam Ginestier (Kanada): performerka, filmarka, kuratorka in Dj-ka, umetniška direktorica Studia 303 in festivala Edgy Women. Leta 2003 je prejela nagrado za izjemen prispevek queer kulturi v Montrealu.

Heather Kravas (ZDA): že od otroštva študira najrazličnejše oblike plesa. Zadnjih osem let dela in pleše v New Yorku, kjer je nastopala z umetniki, kot so DD Dorvillier, Peter Jacobs, Jennifer Allen, Amy Cox, Yvonne Meier, Okkyung Lee in drugi.

Antonija Livingstone (Kanada): interdisciplinarna umetnica, performerka in učiteljica. Ima bogato plesno izobrazbo, vključno s klasičnimi baletnimi tehnikami, kontaktno improvizacijo, kitajskimi borilnimi veščinami in ‘drag king'. Najbolj jo zanimajo kreativna izmenjava in umetniška sodelovanja. 

Magdalena Lupi (Hrvaška): dramaturginja. V Hrvaški drami in Hrvaškem narodnem gledališču Ivan pl. Zajec na Reki je naredila več kot 30 dramaturgij. Leta 1998 je s kolegi mlajše generacije na Reki ustanovila neodvisno gledališko skupino TRAFIK (Tranzicijsko-fikcijsko gledališče), katere glavni namen je eksperimentiranje na področju gibalnega gledališča.

Bonfire Madigan (ZDA): svojo glasbeno kariero začne pri šestnajstih, ko osnuje duet Tattle Tale prve generacije riot grrrl bendov v Seattlu. Ustanovi lastno založbo in zasedbo, ki se sčasoma spreminja, sama pa redno sodeluje v projektih drugih glasbenikov. Obenem ustvarja filmsko glasbo in prispeva komade za dokumentarne in igrane filme.

Cécile Proust  (Francija): koreografinja in plesalka, ki se že dolgo zanima za vprašanja konstrukcije spola. Od leta 2003 gradi na povezavi med feministično mislijo in umetnostjo, kar je tudi področje njenih predavanj na oddelku za ples Univerze Pariz 8 in pedagoškem inštitutu Centre National de la Danse v Parizu. S projektom femmeuses začne leta 2004, ko jo k sodelovanju povabi Centre d'Art Contemporain du Parc Saint-Léger.

Hanna A. W. Slak (Slovenija): filmska režiserka. Že v času študija je za svoje kratke filme prejela več nagrad doma in v tujini. Njen prvi celovečerni film Slepa pega, ki ga je po lastnem scenariju posnela leta 2001, je prejel nagrado ekumenske žirije ter nagrado Mednarodnega združenja kino klubov na mednarodnem filmskem festivalu v Cottbusu.

Elisabeth Schimana (Avstrija): performerka, samostojna skladateljica, radijska umetnica in procesna upravljalka v elektronskem okolju. Je tudi ustanoviteljica Inštituta za medijsko arheologijo.

Rebekah Wilson a.k.a. Netochka Nezvanova: dela kot neodvisna skladateljica, elektronska glasbenica, umetnica inštalacij, filmarka in razvijalka programske opreme.

Marina Gržinić (Slovenija): doktorica filozofskih znanosti. Kot raziskovalka dela na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani. Je samostojna kuratorka in teoretičarka medijev in se od leta 1982 ukvarja z video umetnostjo. V sodelovanju z Aino Šmid je ustvarila več kot 30 umetniških video projektov, kratki film, številne video in medijske inštalacije, internetne strani in interaktivni CD-ROM (ZKM, Karlsruhe, Nemčija). Objavila je na stotine člankov in številne knjige.

Organizacija: Mesto žensk
V sodelovanju: Cankarjev dom
S pomočjo: Skrivanek prevajalske storitve d.o.o.