Upodobljevalke domišljije

Razstava Upodobljevalke domišljije je pregled originalnih ilustracij 28 slovenskih avtoric v najširšem možnem izboru. Osnovno vodilo pri pripravljanju razstave je bilo izpostaviti kontinuiteto ženske likovne ustvarjalnosti na tem specifičnem področju. Del avtoric, ki so se kdajkoli ukvarjale z ilustracijo, ni bilo mogoče dobiti, izbor pa kljub temu predstavlja generacijsko soočenje številnih različnih pristopov, tako s kronološkega kot vsebinsko-stilistično-tehnološkega vidika.

Že na začetku dvajsetega stoletja so se nekatere umetnice ukvarjale tudi z ilustracijo, npr. Ivana Kobilca, Roza Strnen Klein in Mara Kralj, čeprav so v tem obdobju tako na področju slikarstva kot ilustracije izrazito prevladovali moški, dela pa so bila namenjena predvsem odrasli publiki. Po drugi svetovni vojni pa je ilustracija postala del socialističnega vzgojnega koncepta in kot taka namenjena predvsem otrokom. V tem obdobju je mogoče opaziti odločilni premik k specializiranemu poklicu ilustratorja ali ilustratorke in močan porast števila žensk, ki so se z njim ukvarjale. Naraščajoče število ustvarjalk je mogoče povezati prav z novo pedagoško funkcijo ilustracije, saj je ukvarjanje z otroki veljalo za domeno žensk. Obenem je mogoče opaziti tudi vse večjo marginalizacijo ilustracije v okvirih likovne umetnosti – najverjetneje posledico likovnih omejitev, ki jih določa sam medij (soodvisnost od teksta, v ilustraciji je težje uveljavljati modernistično načelo avtonomnosti likovne govorice), pa tudi feminizacije poklica ilustratorja ali ilustratorke. Po drugi strani pa je prav zaradi teh lastnosti (navezave na naročnika) ilustracija tisto področje likovnosti, ki ustvarjalcem in ustvarjalkam nudi tako polje kreativnosti kot varnosti.

Nekatere najbolj zanimive slikarke povojnega obdobja so se v veliki meri ukvarjale tudi z ilustracijo in njihova dela kažejo izjemno likovno pronicljivost. Generaciji teh likovnic, ki so v otroško slikanico prenesle govorico modernizma in jo nadgradile s čudovito tankočutnostjo, humorjem, včasih pa tudi z ostrino, je sledila nova generacija ustvarjalk, s katerimi se je zaradi njihove mednarodne prepoznavnosti in specifike uveljavilo ime ''Ljubljanska ilustratorska šola''. V naši literaturi jih poznamo pod vzdevkom ''pravljičarke''. Te avtorice so dobile številna domača in mednarodna priznanja ter zagotovile avtorski ilustraciji v Sloveniji možnosti za nadaljnji razvoj. Njihova dela se vračajo k realističnemu ali idealiziranemu upodabljanju in ustvarjajo svetove, v katerih je otroštvo sanjsko prijetno obdobje, zato so te vrste ilustracije zelo priljubljene tudi pri odraslih. Mlajše generacije ilustratork so po eni strani pod močnim vplivom uspeha ''pravljičark'', po drugi strani pa se pogumno lotevajo tudi eksperimentov. Nekatere znova vpeljujejo abstraktno govorico visokega modernizma, druge se poigravajo s pop kulturo in načeli oblikovanja, tretje pa so privedle umetnost risbe do neslutenih fines.
Tanja Mastnak