Simpozij Mesta žensk 2006

Spomin se vedno oblikuje z jezikom, saj je jezik temelj vse človeške komunikacije. V jeziku pa se vselej prepletajo kultura, politika, umetnost, vsakdanjik itn. Jezik lahko povezuje, lahko pa tudi razmejuje. Tako smo bili v jugovzhodni Evropi zadnjih petnajstih let priča ne samo osamosvojitvam narodov, ampak tudi jezikov. Po zgledu starih romantikov smo povsod v tem delu Evrope jezik povzdignili v srčiko nacionalne biti. V takšnem ozračju se pesnike časti kakor ikone, ki bojda to nacionalno bit odsevajo. Na srečo to ne velja za njihove kolegice. Pisateljice in pesnice niso zgolj izključene iz podedovanih (etim.: stcslovan. *dedъ!) literarnih kanonov, ampak se jim tudi (še vedno prepogosto) na pot postavlja različne prepreke, ki jim ne dovolijo blizu krogom literarne produkcije. V okviru nacionalne politike spomina igrata literatura in še posebej literarni kanon osrednjo vlogo, zato izključitev žensk iz kanona istočasno pomeni tudi njihovo izključitev iz politike spomina. Zaradi tega so novi načini branja književnosti izpod prstov žensk, ki presegajo ustaljene načine interpretacije, nujnost.

Simpozij Spol, literatura in kulturni spomin v kontekstu jugovzhodne Evrope se bo osredotočil na nekoč enotni knjižni trg, kjer so obstajale založniške, prevajalske kakor tudi medbesedilne in medkulturne vezi, ki pa so se zaradi nacionalnih kosanj pretrgale. Čeprav je inženiring posameznih nacionalnih jezikov na področju pokojne Jugoslavije uspešno dovršen, ti jeziki niso oblikovani na način, nerazumljiv za najnovejše sosede. S soočenjem generacije avtoric, teoretičark in založnic, ki nekoč niso bile le najboljše sosede, s tisto, ki je zamudila vlak bratstva in enotnosti, želi Mesto žensk razstreti pogled na premike na področju knjige in posebnosti posameznih kultur spomina. Izkušnje in mnenja o tej temi si bodo na simpoziju in zaključni okrogli mizi izmenjale naslednje govornice:

Antropologinja Svetlana Slapšak se bo v otvoritvenem predavanju simpozija Zgodovina in spomin v pisanju žensk lotila zgodovinopisja, ki je od vseh humanističnih disciplin do feminističnih in gender pristopov najbolj sumničavo.

Svetlana Slapšak je klasična filologinja in antropologinja, ki poučuje na ljubljanskem ISH. V svojem delu se predvsem posveča raziskovanju ženskih kultur Balkana – od stare Grčije, prek romantizma, do vojn devetdesetih let in sedanjosti.
www.ish.si/pr_sodelavci.htm

V predavanju Osebno kot politično: hrvaške državljanke v povojni republiki besed bo hrvaška etnologinja Renata Jambrešić Kirin spregovorila o modelih spomina v pisanju ženskih avtoric na Hrvaškem, ki so jo v devetdesetih letih zaznamovali kolektivna izguba spomina in nacionalistična gradnja mitov.

Renata Jambrešić Kirin je raziskovalka na zagrebškem Etnološkem inštitutu in sodelavka tamkajšnjega Centra za ženske študije. Težišče njenega raziskovanja predstavlja etnološki, kulturnokritični in feministični pogled na vojno in vlogo ženske v njej.
www.ief.hr/hr/suradnici/kirin.php

Komparatiska Ajla Demiragić se bo v predavanju Pozicija ženske ustvarjalke v Bosni in Hercegovini ukvarjala z delom sodobnih bosanskih avtoric – pisateljice Šejle Šehabović in režiserke Jasmile Žbanić –, alternativnim spominom in uporom proti dominantnim patriarhalnim diskurzom.

Ajla Demiragić je asistentka na Oddelku za primerjalno književnost sarajevske Filozofske fakultete. Posebno pozornost namenja feministični literarni teoriji in zgodovini.
www.ff.unsa.ba/OFakultetu/Nastavnici.php

S predavanjem Ženska pisava kot model politike spomina – povojne strukturalne strategije se bo pisateljica Šejla Šehabović dotaknila različnih povojnih kulturnih okvirov ter vloge ženskega avtorstva v Bosni in Hercegovini.

Šejla Šehabović je pesnica, pisateljica in publicistka mlajše generacije, ki poučuje B-H-S jezike in književnosti na gimnaziji v Tuzli. Dejavna je tudi v redakciji časopisa za kritiko in teorijo umetnosti Razlika.
www.omnibus.ba/zurnal/int_sehabovic.php

Pesnica Maruša Krese bo pod naslovom Nove kulturne/avtorske identitete v procesu evropske integracije: od ‚vzhodnoevropskega’ do ‚zahodnoevropskega’ ženskega avtorstva obravnavala posebnosti pogojev ustvarjanja v socialističnem in posocialističnem kontekstu.

Maruša Krese je literatka, publicistka in psihoterapevtka, ki zadnjih petnajst let živi in dela v tujini. Pesmi, ki jih objavljajo priznani tuji založniki, piše v slovenskem jeziku. Niti njene pesniške zbirke niti knjiga Pisma žensk o vojni in nacionalizmu vse do letošnjega leta niso izšle na Slovenskem – to vrzel bo letos zapolnil slovenski izvod Vsi moji božiči.
www.lyrikline.org/index.php?id=162&L=3&author=mk04&show=Bio&cHash=1a98d3c72f

Prevpraševanje samostojnega (freelance) založništva z gledišča pisateljice, prevajalke in urednice Suzane Tratnik se bo dotaknilo različnih pomenov, prednosti in slabosti samostojnega založništva, pod okriljem katerega izhaja literatura manjšin, izključena iz ustaljenega založništva.

Suzana Tratnik je sociologinja in antropologinja spolov ter dolgoletna aktivistka lezbičnega gibanja, ki se udejanja literarno, publicistično in založniško.
www.ljudmila.org/~tratniksu/

Pesnica in teoretičarka Dubravka Đurić bo v prispevku Izzivanje pisanja v Srbiji po letu 2000 primerjala posamezna književna besedila glede na njihov odnos do zadnjih balkanskih vojn, avtorstva in socialistične ter tranzicijske ideologije.

Dubravka Đurić je pesnica, esejistka in urednica revije ProFemina ter predavateljica na beograjskem Centru za ženske študije.
www.diwanmag.com.ba/arhiva/diwan9_10/sadrzaj/sadrzaj2.htm

Snovalki, organizatorici in moderatorici simpozija:
Jelena Petrović je podiplomska študentka lingvistike govora in teorije družbene komunikacije na ISH Ljubljana. Ukvarja se z vprašanji jezika, književnosti in antropologije spolov.
www.ish.si

Katja Kobolt je doktorirala s temo literarnega spomina na pojugoslovanske vojne na Univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu. Dejavna je na področju producenstva v kulturi, publicistike in prevajalstva.
www.promotion-lit.uni-muenchen.de/doktoranden/kobolt.htm
Katja Kobolt in Jelena Petrović

Spol, literatura in kulturni spomin v kontekstu jugovzhodne Evrope
Svetlana Slapšak, Suzana Tratnik (Slovenija), Maruša Krese (Slovenija / Nemčija), Renata Jambrešić Kirin (Hrvaška), Dubravka Đurić (Srbija), Ajla Demiragić, Šejla Šehabović (BiH)
Snovalki, organizatorki in moderatorki simpozija: Katja Kobolt (Slovenija / Nemčija) & Jelena Petrović (Slovenija / Srbija)

Organizacija in produkcija: Mesto žensk
V sodelovanju: Cankarjev dom
S pomočjo: ISH-Institutum Studiorum Humanitatis, Skrivanek prevajalske storitve d.o.o.