MESTO ŽENSK NA FESTIVALU INTERAKCJE 2012

Od 7. do 11. maja 2012, Festival Interakcje, Galeria ODA, Piotrków Trybunalski / Poljska

Leta 2008 smo se pridružili evropskemu projektu A Space For Live Art skupaj s sedmimi mednarodnimi partnerji in eden izmed teh partnerjev je festival Interakcje v Piotrkow Trybunalskem na Poljskem, kjer bomo v maju gostovali z dvema produkcijama.

Letošnji, 14. Mednarodni festival Interakcje je posvečen live-artu in so tako Mesto žensk povabili, da predstavimo live art iz Slovenije in širše regije. V naš izbor smo vključili dve naši produkciji (Milijana Babić in Lana Zdravković) in performansa tujih umetnikov (Sandra Sterle in Siniša Labrović).

 

Lana Zdravković (Slovenija): XXX YU (Performans, 2011) / 7. maj ob 19ih

Kateri otroci sovraštva so dojeni v tem izzivalnem performansu? Njegov cilj je nedvomno refleksija vojnih zločinov, storjenih na tleh nekdanje Jugoslavije, vendar s psihoseksualnega zornega kota. Kdo je dejansko za-dojil vojne zločince?

Ne glede na to, ali gledaš na stvari s psihoanalitskih odgovorov Freuda, Junga, Adlerja ali Frankla, je še vedno treba odgovoriti na vprašanja, ki so odmev brezčasnih antičnih grških legend. Vendar to ni mit, preglasi ga resničnost grozot. Ojdipovske teme boleče vsiljujejo vprašanja o krivdi in grehu in gledalec je prepuščen lastnemu razumevanju utehe človeštva, odnosom med spoloma in karikature vojne, ki je še vedno prisotna v srcih številnih ljudi. (Predrag Pajdić)

 

Milijana Babić (Hrvaška): Dedek (Javni performans, 2004) / 10. maj ob 14ih

Performerka se skriva v prepoznavni rdeče-beli opravi. V tišini kleči na kolenih in prosi. Gledalcem v zameno za kovance, ki jih vržejo v pločevinko koka-kole, podari pobarvanko božička s sporočilom Pobarvaj me in mi daj ime!

"Že tako zapletena zgodovina božička je postavljena pod še večji vprašaj v post-socialističnih državah, kakršni sta Hrvaška in Slovenija, ki sta bili priči popolni preobrazbi njegove podobe. Nekdanji brezbožnik se je znova rodil kot ljubljenec cerkve, seveda z novim krščanskim imenom namesto nekdanjega posvetnega in novim prihodom - ob božiču in ne več ob koncu leta."

Performans je leta 2004 nastal kot odziv na božično vzdušje v Ljubljani in na Reki (Hrvaška). Leta 2005 je bil predstavljen v Benetkah, kot del projekta Real Presence – Floating Sites.

 

Sandra Sterle (Hrvaška): Prikazovanje Device Marije (Multimedijski performans, 2011) / 10. maj ob 18ih

Sandra Sterle v svojih videih, medijskih instalacijah, spletnih projektih, fotografijah in performansih ustvarja umišljene in enigmatične osebe. Zanjo je lahko identiteta samega medija mnogovrstna, ko raziskuje, kako na življenja kratkotrajnih, procesno usmerjenih umetniških del vplivajo – v nekaterih primerih tudi ne – sofisticirani načini dokumentacije. V performansu Prikazovanje Device Marije umetnica, oblečena kot lik Device Marije, stoji na podstavku, narejenem iz kupa reklamnih katalogov, ki jih tako pogosto najdemo pred hišnimi vrati. Ko se umetnica spušča s podstavka, razprostre kataloge na tleh in hodi po njih. Performans se nadaljuje, ko sede za računalnik in kot virtualni lik Device Marije igra igro, imenovano Drugo življenje. Občinstvo gleda projekcijo na steni …

»V srednje in vzhodnoevropskih državah v tranziciji imamo posebne relacije med verskimi ikonami in družbenimi vidiki akumulacije kapitala. Novo arhitekturo v številnih mestih pogosto sestavljajo cerkve in veliki nakupovalni centri. Beg iz takih življenjskih okoliščin je pogosto usmerjen v množično uporabo novih medijskih komunikacijskih tehnologij. Začasne avtonomne komunikacijske platforme se spreminjajo v terapevtsko-spovedniške tehnologizme, ki jih poganjajo pravila družbenega in ekonomskega nadzora.« (Sandra Sterle)

 

 

Siniša Labrović (Hrvaška): Kaznovanje (Performans, 2002) / 8. maj ob 18ih

“Prihajam pred publiko z golim zgornjim delom telesa, z bičem v roki. Ko se performans začne, vstop v galerijo ni več dovoljen in tudi tisti, ki ga zapustijo se ne morejo več vrniti. Pogled od zunaj je onemogočen. Stojim pri miru pred občinstvom dokler nekdo izmed obiskovalcev obupa in zapusti dvorano. V trenutku, ko se vrata zaprejo, se udarim z bičem po hrbtu in z vsakim naslednjim odhodom obiskovalca ponovim udar. Performans traja vse dokler ne ostanem sam v dvorani.” (Siniša Labrović)

 

 

Več o festivalu na njihovi spletni strani: www.interakcje.org