Odkritost pred udobjem. Animirani svet Signe Baumane

Signe Baumane je neodvisna animatorka, ilustratorka in pisateljica, ki živi v New Yorku. Njeni prvi uspehi na polju animiranega filma segajo v začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je še živela v rodni Latviji. Edinstveni pristop Signe Baumane  k vizualnemu pripovedovanju zgodb v obliki risanega filma je opazen v njenem kratkem filmu Birth (Rojstvo). To je film o stanju duha, o nosečnosti kot psihološkem pa tudi telesnem procesu. Film je temačen in brutalno odkrit. Doživete izkušnje in strahovi žensk so pomembnejši od družbeno pričakovane vznesenosti in čiste radosti ob ustvarjanju družine. V filmu biološki oče otroka ne spregovori besede. Je molčeča podoba, rojena iz upanj mladega dekleta – čudovita, pa tudi nepomembna. Baumane animira različne fantazije in tesnobe z nenavadnim, malodane sanjskim občutkom za fizični prostor in čustveno logiko.

Od samega začetka je prepoznavna kot animatorka, ki noče ostati v mejah mainstreamovske »blagodejnosti« – v svojih prvih kratkih filmih je govorila o seksu, nosečnosti, norosti in zobozdravnikih  –, njen prvi celovečerni animirani film pa je bridka in osupljivo odkrita pripoved o duševnem zdravju, na splošno opisan kot »smešen film o depresiji«. Kamenje v mojih žepih, ki se začne v Latviji v obdobju Sovjetske zveze v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, pripoveduje resnično zgodbo o režiserki in njeni družini ter njihovih neprestanih bitkah z depresijo in duševno boleznijo skozi zgodbe petih žensk, ki so vse trpele za to boleznijo. Ta avtobiografski film je privedel do tega, da je morala njena družina nekako opraviti s tem, da je izdala njihove skrivnosti,  kar pa je bilo vredno glede na to, kako polemično debate o duševnem zdravju – tabu temi, ki je bila v javnosti redko omenjena, kaj šele, da bi se o njej govorilo – je film sprožil v njeni domovini. Za film, narejen s skromnimi sredstvi v kombinirani tehniki stop-motion in risane animacije, je to izjemno dovršeno delo, ki razkriva misli posameznih likov in vizualno prikaže, kako se počutijo v sebi, kar je skoraj nemogoče v igranem filmu. Celotno izkušnjo povezuje živahna glasovna interpretacija same Baumane. Z besedami avtorice: »Ideja za Kamenje v mojih žepih se je porodila iz toka moje zavesti. Tako kot večina ljudi tudi jaz razmišljam o najrazličnejših stvareh, nekatere so umišljene, druge povsem vsakdanje,  v misli pa se mi neprestano vrača ‘končati z vsem’ in načini, kako bi to lahko izvedla. Zakaj? Zakaj tako mislim? In zakaj sem takim mislim navkljub še vedno živa? Krhkost naših misli me fascinira. Življenje je čudno, nepredvidljivo, včasih absurdno in v vsem tem skušam videti kaj smešnega.«

V vsej svoji karieri je Signe Baumane vedno izbrala odkritost pred udobjem in to je glavni razlog, da je uspela postati prepoznavna in preživeti v nepopustljivem svetu neodvisnega filma. (Igor Prassel)