Kazen brez zločina

Kazen brez zločina, ki vzpostavlja kritiko mizoginih družbenih vrednot, izhaja iz konkretnih zgodovinskih dogodkov – nasilnega striženja nekaj deset tisoč žensk takoj po osvoboditvi, ki so se družile ali ljubimkale z okupatorskimi vojaki. To je bil zadosten razlog za njihovo javno ponižanje in kaznovanje. Striženje kot docela običajno dejanje se nam v tej prizmi razkriva kot oblika družbene kastracije žensk, obenem pa kot mehanizem utrjevanja vzpostavljenih družbenih razmerij med spoloma. Stenska poslikava z lasmi vključuje prizore nasilnega striženja, v katerih gre tako za manifestacijo družbene moči nad posameznikom kot tudi za manifestacijo moči moških nad ženskami. Ostriženi lasje so metaforična pričanja ponižanja in razvrednotenja žensk. Foto-dokumentarizem kot estetsko in patriarhalno nasilje nad nedolžnimi kot vsebinsko izhodišče omogočata avtorici, da tovrstne zgodovinske travme, kulturne omejitve in ideološke kontroverze razplasti in problematizira. (Elena Fajt)

Organizacija: Mesto žensk; V sodelovanju: Galerija Škuc.