Katja Šircelj: Vsak po svoje sam

Kritika kratkega filma Shalimar Preuss Zmenek na Stella-Plage (Rendez-Vous a Stella-plage, 2009)

»Mehka svetloba, ambientalni zvoki in tok pogovora ustvarijo meditativno kuliso.«

Mlada francoska režiserka in scenaristka Shalimar Preuss se v svojem kratkem filmu Zmenek na Stella- Plage (Rendez-Vous a Stella-plage, 2009) ukvarja s socialno problematiko osamljenosti v različnih generacijah.
Film tvorita dve, na prvi pogled povsem nepovezani zgodbi. Prva pripoveduje o pokopaliških prostovoljcih, ki samaritansko organizirajo pogrebne slovesnosti za umrle brez svojcev. Druga, daljša in kompleksnejša, se začne v javni telefonski govorilnici na robu obale. Zazvoni telefon in nanj se povsem naključno odzove mimoidoče dekle. Na drugi strani telefona zaslišimo nežen glas gospe srednjih let, ki bi rada govorila s svojo hčerko. Dekle se od svojih prijateljev odmakne v govorilnico, prevzame vlogo hčerke in se zaplete v čustven pogovor z svojo fiktivno materjo. Pod lažno pretvezo, da je res njena hči, odigra vlogo, ki ustreza tudi njej. Kratkotrajna intima, ki jo ustvari telefonski pogovor, glavni junakinji omogoči odnos, ki ga očitno pogreša tudi sama. Kamera, ki je večino časa skoncentrirana na igralko, se nekajkrat ujame tudi v svet zunaj govorilnice. Mehka svetloba, ambientalni zvoki in tok pogovora ustvarijo meditativno kuliso, ki utegne na gledalca učinkovati pomirjajoče.
Minimalističen, a poln kompleksnih občutenj, film o tem, kako se vsak na svoj način spopada s samoto.