Biokrafija (Biokhraphia)

"Po smrti vsak opravi intervju sam s sabo, postavlja si vprašanja in si odgovarja nanje. Zakaj ne bi zabeležila vseh vprašanj, ki sem si jih kadarkoli želela postaviti, pa nisem mogla odgovoriti nanje." (Biokrafija)

"Rewind" - ko si želiš drugačno preteklost. "Fast Forward" - ko sedanjost ni več prijetna. "Play" in upaj na boljšo prihodnost.
V tej igri se lahko pojavi ponovno pisanje lastne preteklosti. V primeru nespoštovanja pravila "Ne spuščaj se v podrobnosti, zaposli se s splošnimi stvarmi" proces postane boleč. "Resnice" se začnejo razgrajevati. Na njihovo mesto stopijo "fikcije". Linearnost se zlomi in začarani krog se nikoli ne konča.
Lina Saneh (rojena 1966) in Rabih Mroué (rojen 1967) sta življenjska partnerja. Prihajata iz Bejruta. Svojo Biokrafijo (2002) prinašata skupaj s kratkim performansom, ki premika poglede na to, kaj bi biografija lahko bila. Biografija, tj. viden, berljiv in dokončen arhiv preteklosti, z jasnim začetkom in koncem, se je izkazala kot neprimerna za beleženje individualnega (žrtvovanega) življenja v prostoru, ki mu tiransko vladajo različne oblasti, vključno z državo, zakonom, vero in tradicijo. Zato je bilo torej treba ustvariti nov žanr,
tako v terminologiji kot v umetnosti. Biokrafija je sestavljena iz bio (grško 'življenje'), khara (arabsko 'sranje') in phia (arabsko 'znotraj'), kar rodi 'usrano biografijo'. Naslov predstave se metaforično nanaša na krizo umetnosti, na svet medijev, na politično in zasebno življenje v sodobem Libanonu ali, z drugimi besedami, na težave pri definiranju (tvorjenja) arabske identi-tete. Biokrafija predstavlja tudi slovo od preteklosti, da bi vse še enkrat lahko začelo. Tolikokrat, kolikokrat je pač potrebno začeti še enkrat.
Glede na to da Lina in Rabih živita v državi z omejeno formalno gledališko tradicijo, s pomočjo gledališča postavljata pod vprašaj osnovne vloge gledališča in nastopajoče, hkrati pa ustvarjata inovativne oblike uprizarjanja. Publika, ki je soočena s fiktivnim intervjujem in z nenavadnim pogovorom, zlahka izgubi nadzor nad tem, kdo je kdo v trojici umetniških jazov (ona, avdio in video) ali koga le-ti predstavljajo: morda družbeni, zasebni in umetniški jaz, ki v igri ves čas izmenjujejo svoja "telesa". A nobeden od njih ne more uiti političnemu - zlasti ne senci državljanske vojne.
Biokrafija je svoj vrh očitno dosegla natanko v trenutku, ko je umetnost (videoprojekcija umetnice) zavzela mesto umetnika in bila izzvana. Umetnost se v odgovor na "cenzorsko torturo" ustreli. A dobi še eno priložnost. In preživi. Umetnica, soočena in obtožena z glasom "generacijskega bankrota" (dobesednega in duhovnega), najde pot ven: s presenečenjem. Se zavoljo umetnosti odpove svoji duši? Ali živi od umetnosti? Ali trdi, da je ona sama umetnost? ("Igram. Igram".)
Milijana Babić

Besedilo, režija: Lina Saneh & Rabih Mroué
Scenografija: Ali Cherry
Igra: Lina Saneh
Produkcija: Ashkal Alwan, Beirut
V arabščini s slovenskimi nadnapisi.
Prevod: Mohsen Al Hady

Organizacija: Mesto žensk
V sodelovanju z: Cankarjev dom