Evropski vrh
“Evropa se mora nujno znebiti svoje podobe in tega, da se
predstavlja kot celina, katere migracije so omejene na množična preseljevanja v
preteklosti ... Priseljevanja od blizu in daleč so bila in ostajajo integralni
del Evrope ...«
(Saskia Sassen)
Kaj je Evropa? Geopolitična regija s skupnimi, homogenimi
vrednotami in skupno kulturno zgodovino, osnovano na sistemu univerzalnih idej?
Ali pa je Evropa prizorišče večnih migracij, mobilnosti in kulturne fuzije? Kdo
spada v Evropo, kdo velja za grozečega tujca, kdo za bolj ali manj sprejetega
gosta ali avtentičnega Evropejca? Kje so njene meje, kje so središča, kdo jih
določa in kdo prestopa?
Podroben pregled evropske zgodovine nam pove, da je bila Evropa vedno
večetnična in večkulturna. Kljub temu smo trenutno priča močnim prizadevanjem
za vzpostavitev skupne, homogene evropske identitete, ki temelji na
predvidevanju skupnih vrednot in etničnih karakteristik (kot so, na primer,
bel, krščanski, razumen, ne-nomadski, ne-črn, ne-muslimanski – kar so vse kategorije,
ki so nastale, da bi laže razlikovali med »nami« in »njimi«). To se najbolje
kaže v čedalje bolj neprepustnih zunanjih mejah vzhodne in zahodne Evrope in v
zaostrovanju uredb o priseljevanju na vseh področjih Nove Evrope. Ker grejo
ukrepi, ki izključujejo »druge«, z roko v roki z vzpostavljanjem kulturne,
verske in rasne drugačnosti, so rasne manjšine v EU postale tarče tega
»drugačenja«. Slovenija kot ena od pristopnih držav sodeluje v teh procesih
tako, da si tudi sama prizadeva utrditi svoje meje, pa tudi z nenehnimi
razpravami o evropski identiteti in čedalje večjo ksenofobijo, ki je brez težav
našla pot na svetovni splet in na ekrane množičnih medijev.
Ti procesi niso neodvisni od spola. Vprašanje priseljevanja in multikulturnosti
se je, na primer, v Nemčiji in Franciji zaostrilo v konfliktu zaradi muslimank,
ki imajo glavo pokrito z ruto; etniziranje »Drugih« je v poročanju medijev
pogosto zgrajeno na ženskah; ženske igrajo vedno večjo, ekonomsko pomembno
vlogo v procesih, kakršno je nelegalno trgovanje z ljudmi za potrebe seksualne
industrije in formalne in neformalne trge dela. Obenem pa ženske redko
nastopajo kot aktivni subjekti v političnih in kulturnih diskurzih migracij,
identitet in kulturne reprezentacije; pogosteje so žrtve zatiranja – moških,
trgovcev ali »tradicionalnih« kulturnih vrednot.
Da bi raziskali povezave med spolnim, kulturnim in etničnim izločanjem v Novi
Evropi in se pogovorili o njih, je festival Mesto žensk v sodelovanju z
Mirovnim inštitutom organiziral Evropski vrh Mesta žensk.
Povabljene strokovnjakinje so:
Saskia Sassen
(ZDA): Evropska imigracijska politika – ali
se gibljemo v pravi smeri?
Saskia Sassen si je z analizami o globalnih transferjih denarja prislužila
sloves vodilne strokovnjakinje za globalizacijo v svetovnem merilu. V eni
svojih zadnjih publikacij z naslovom Gostje in tujci je svojo neverjetno
zmožnost za interpretacijo usmerila v vprašanja priseljevanja in je sedanjo
evropsko diagnozo krize postavila v zgodovinsko perspektivo. V Gostih in tujcih
opisuje vzroke za priseljevanje, ki so v zgodovini botrovali temu, da so narodi
prišleke pozdravili enkrat kot goste in drugič kot tujce. Saskia Sassen opisuje
razmeroma uveljavljeno iskanje dela onkraj meja skozi vso evropsko zgodovino in
razbija današnji mit o »množični invaziji«, kritizira politiko zapiranja meja,
ki iz tega izhaja in še zlasti poudarja, kako pomembno je bilo in je
priseljevanje za (zahodno)evropsko gospodarsko rast.
Saskia Sassen bo v govoru na Evropskem vrhu Mesta žensk, s katerim bo začrtala
glavno misel festivala, predstavila svojo temeljito analizo geopolitičnih,
ekonomskih in spolnih razlik današnjih migracijskih procesov in evropske
politike ter njihovega (napačnega) predstavljanja v politiki, medijih in javnem
mnenju.
Saskia Sassen, ena trenutno najbolj lucidnih, domiselnih in vizionarskih
sociologinj, je profesorica sociologije na Univerzi v Chicagu. Med njenimi
knjigami so The Global City, The Mobility of Labour and Capital, Loosing
Control in Globalization and its Discontents. Predava, poučuje in dela kot
politična svetovalka povsod po svetu.
Rutvica Andrijašević
(Hrvaška/Nizozemska):
Kaj spremenijo meje: Trgovina s spolnostjo z »Vzhodnoevropejkami« v Italiji
“Kriza priseljevanja!” in “Zasilno priseljevanje!” sta samo dva od naslovov, ki
smo jih v zadnjih letih videvali v različnih evropskih časopisih. Poleg tega
podobe v medijih zbujajo strahove zaradi invazije in utrjujejo predstavo, da so
migracije krizna situacija, ki jo je treba omejiti. Rutvica Andrijaševic si bo
pobliže ogledala vidik spolov v vizualni interpretaciji prečkanja mej, da bi
pokazala, kako priseljenke pogosto izgubimo iz vidnega polja in kako postanejo
opaznejše, če so žrtve trgovine s spolnostjo. Z analizo, usmerjeno na procese
prezentacije in na to, kako v javnem diskurzu pomeni nastajajo in komu se
pripisujejo, bo osvetlila drugačne – pogosto prezrte – vidike trgovine s
spolnostjo. Študija, ki temelji na biografskih pripovedih teh žensk v Italiji
in na medijski prezentaciji in političnem diskurzu o migraciji, pokaže na
prepad med uradnim diskurzom, uradno politiko in pripovedmi žensk. Avtorica
trdi, da je »trgovina s spolnostjo« neustrezna kategorija za opis kompleksnosti
današnjih družbenopolitičnih sprememb v Evropi in da tudi ne ustreza izkušenjam
žensk v mednarodnih migracijah.
Rutvica Andrijaševic dela doktorat na Raziskovalnem programu za ženske študije
na Univerzi v Utrechtu na Nizozemskem. Njeno področje raziskovanja in njeno
pisanje se umeščata v meddisciplinarni okvir sociologije, kulturnih in ženskih
študij; ključna vprašanja, kakršna so spol, rasa, meje in migracije, pa se
ponavljajo v vsem njenem delu. Po študiju literature v Trstu in v Bologni je
dokončala svoj drugi magisterij na področju študij spola na Srednjeevropski
univerzi v Budimpešti. Kot štipendistka Zavoda za odprto družbo in članica
zagrebškega Centra za ženske študije zdaj končuje svojo doktorsko disertacijo
na Univerzi v Utrechtu na Nizozemskem. Med njenimi publikacijami so: Fortress
Europe: Old Boundaries, New Borders; Europe and Migration: The Myth of Invasion
and the Danger of Historical Amnesia (Leggendaria, 23:2000). Več informacij
lahko najdete na: http://www.let.uu.nl/~Rutvica.Andrijasevic/personal/
Tatjana Perić
(Serbija): Na
vratih trdnjave Evrope: primer Romov
Porast rasizma in ksenofobije in pomanjkanje ustreznih mehanizmov za
boj proti njima sta povzročila nove migracijske valove med Romi iz srednje in
vzhodne Evrope, ki iščejo zatočišče v zahodnih delih celine. Praksa ne glede na
vse kaže, da ostajajo v njihovem primeru vrata Trdnjave Evrope trdno zaprta.
Zahodnoevropske države Romom niso omogočile, da bi dejansko lahko zaprosili za
azil, diskriminirajo jih pri odločitvah o mejah in v politiki, poleg tega pa so
izvajale posamezne in skupinske izgone Romov. Medtem ko zahodnoevropske države
zavračajo prosilce za azil in pospešujejo vračanje v njihove matične države,
očitno skoraj nikogar ne zanimajo težke razmere, ki čakajo Rome, ko se vrnejo.
Romi so povsod nezaželeni.
Tatjana Peric je nekdanja raziskovalka z Evropskega centra za pravice Romov
(ERRC) in je objavila številna dela o položaju človekovih pravic pri Romih v
jugovzhodni Evropi. Je nekdanja članica Prijateljev vere, verske svobode in
človekovih pravic na Univerzi Columbia v New Yorku in diplomantka Visoke šole
Bossey za študij religije in mirovništva na Ekumenskem inštitutu Svetovnega
svèta cerkva v Ženevi. Doma je iz Bosne in Hercegovine, pred kratkim se je
preselila v Novi Sad v Srbijo, trenutno pa je neodvisna svetovalka, pridružena
ERRC in številnim lokalnim in mednarodnim humanitarnim organizacijam in
organizacijam za človekove pravice.
Nira Yuval-Davis
(Velika Britanija): Meje,
omejitve in po spolu ločena politika pripadanja
Nira Yuval-Davis je ena vodilnih evropskih teoretičark na področjih, ki se
dotikajo nacionalizma, rasizma, spola in državljanstva. Eno temeljnih vprašanj,
ki jih zastavlja v povezavi z Novo Evropo in še posebno s širitvenim procesom,
je, “kakšna je usoda … tistih družbenih skupin, ki imajo trenutno slabši dostop
do oblasti – na primer, etnične manjšine in ženske. Obstaja resnična nevarnost,
da bodo nekateri prebivalci Evrope deležni še več svobode, medtem ko bodo drugi
še bolj diskriminirani.«
Njeno delo je posvečeno teoriji in politiki državljanstva za večetnično, spolno
enakopravno in civilno družbo.
Nira Yuval-Davis je profesorica za etnične študije in študije spolov na
Univerzi v Greenwichu v Londonu in predsednica Raziskovalnega komiteja 05 (za
odnose med rasami, spoloma in manjšinami) pri Mednarodni sociološki zvezi.
Poleg tega je tudi ustanovna članica skupin Ženske proti fundamentalizmu in
Ženske v črnem, ki delujeta v Londonu. Veliko je napisala o teoretičnih in
empiričnih vidikih žensk, nacionalizma, rasizma, fundamentalizma in
državljanstva v Britaniji in Evropi, v Izraelu in drugih priseljenskih družbah.
Med drugim je soavtorica in sourednica knjig Women, Citizenship &
Difference (Zed Books, 1999), Citizenship: Pushing the Boundaries, posebne
izdaje Feminist Review (1997), Cross fires: Nationalism, Racism and Gender in
Europe (Pluto, 1995), The Gulf War and the New World Order (Zed Books, 1992);
Racialized Boundaries (Routledge 1992) in Woman - Nation - State (Macmillan,
1989). Ena izmed njenih najpopularnejših izdaj je Gender and Nation (Sage,
1997), ki je bila prevedena v šest jezikov.
Avtar Brah
(Velika Britanija): Rekonfiguracija
Evrope: vprašanje spola, kulture in identitete
Vprašanje kulture in identitete je vedno v osrčju globalne ekonomije in
političnih procesov. Po dogodkih 11. septembra 2001 se tudi čedalje bolj
zaostruje. V svojem prispevku bo raziskovala kako se kultura in identiteta
vedno ločita po spolu, kako delujejo ženske v sodobnem diskurzu ‘civiliziranega
sveta’, kakšno vlogo igrajo ženske v ponovnih razmišljanjih o problemih, ki nas
vse zadevajo in kaj lahko naredimo za boljšo prihodnost za vse nas. Avtar Brah
je predavateljica sociologije na Birkbeck Collegu. Raziskuje področja, kot so
feministična misel, študije diaspore, spolno diferencirani trgi delovne sile in
globalizacija. Pred kratkim se je vrnila z univerze Cornell, kjer je bila
gostujoča profesorica na Society for the Humanities. Med drugim je izdala
Cartigraphies of Diaspora, Contesting identities; je sourednica treh zbirk:
Global Futures -- Migration, Environment and Globalization; Thinking Identities
-- Ethnicity, Racism and Culture; in Hybridity and its Diacontents -- Politics,
Science culture. Avtar Brah je tudi članica Feminist Review Collective.
Moderatorka: Milica G. Antić (Slovenija). Milica G. Antič je docentka za sociologijo na Univerzi v Ljubljani, gostujoča profesorica na Institutum Studiorum Humanitatis v Ljubljani in na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti ter višja raziskovalka na Mirovnem inštitutu v Ljubljani. Med njenimi publikacijami najdemo Slovenske politične stranke in njihov vpliv na možnost izvolitve žensk (1999), Ženske v politiki v novi slovenski demokraciji; zakaj jih je tako malo?, Ženske-politika-enakopravnost; obeti za enakopravnost med spoloma v srednji in vzhodni Evropi (v sodelovanju z Vlasto Jalušič, 2001).
City of Women - Evropski vrh
14.00: Otvoritev
14.15: Saskia Sassen:
Evropska imigracijska politika – ali se gibljemo v pravi smeri?
15.30: Rutvica
Andrijaševic: Kaj spremenijo meje: Trgovina s spolnostjo z
»Vzhodnoevropejkami« v Italiji
16.15: Tatjana Perić:
Na vratih trdnjave Evrope: primer Romov
17.15: Nira
Yuval-Davis: Meje, omejitve in po spolu ločena politika
pripadanja
18.00: Avtar Brah:
Rekonfiguracija Evrope: vprašanje spola, kulture in identitete
Organizacija: Mirovni Inštitut / Peace Institute & Mesto
žensk / City of Women
V sodelovanju z: Cankarjev dom; Cultural Link Program (OSI-Budapest),
SčA-Ljubljana, Zavod za sodobne umetnosti / Center for Contemporary Arts
