Cóna B (Zone B)

Avdiovizualna situacija Cóna B dokumentira portrete posameznikov. Bivajo na skupnem prostoru, ki po geopolitični razdelitvi enim pripada in drugim ne, so domačini in so tujci. Med njimi se vzpostavlja dinamika soočanja, moči in nemoči dialoga, sprejemanje in zavračanje.
»Z vsemi ljudmi se ne da živet. Preveč nas je, kaj, ko bi hudobni izumrli? Vse bi naredili po pravilih, kot test. Kriterij bi bil: hudoben je tisti, ki drugim ne da po svoje živet. Skrajni primer: ki ne pusti živet drugačnim od sebe. Tujkom? Tujkam? Aha, tujcem. Dobro, pa naj bodo tujci kriterij. če poveš vse, kar si grdega naredil, naredila tujcem, nisi hudoben, hudobna. Pomeni, da se vendarle zavedaš; da so ti mar ljudje.
Kdo so tujci? Ne vem, ne smem pomagati, sama presodita. Začnita.
Prav: Beguncem smo kradli humanitarno pomoč. Nismo jim pustili, da se naučijo jezika, ki ga govorimo, ko so se otroci hoteli vpisati v šolo, smo jih zavrnili, ker niso znali slovensko. Norčevali smo se iz njih, da so si vojno izmislili, da bi lahko prišli v obljubljeno deželo živet v taborišče. Zmerjali smo jih z lenuhi, ker niso kuhali v taboriščih, kjer jim tega nismo pustili. Nekatere slovence zmerjamo s čefurji, ker se njihovi starši niso rodili tam, kjer se nam zdi, da bi se dostojni ljudje morali roditi, iz policajev smo naredili lovce na ljudi, da bi pokazali gospodarjem, koliko človeških mladičev smo sposobni poloviti, nekaterim slovencem nismo pustili, da živijo skupaj z družinami, ker niso pravega porekla. Otroke smo najprej vprašali po starših njihovih prijateljev. Džamije ne dovolimo zgraditi, ker bi minaret motil videz ... no, prav ... ker je nekaterih naših vera tako grda. Mimo prehodnega doma smo se vozili in se zgražali, kaj vse moramo prenašat, ko gledamo, kako človeške roke in obrazi molijo skozi rešetke. Ne morem naštet vsega. Hm, počakaj, bomo videli, kaj bomo s tabo.
Zdaj pa ti. Jaz? Jaz vendar nobenega ne poznam.
Ok, ti si zagotovo naredila test.
Prekleti test, z vsemi ljudmi se da živet.«
(Marjeta Doupona Horvat)

Avtorja: Brane Zorman, Irena Pivka; produkcija in organizacija: MASKA; v sodelovanju z: Mesto žensk / City of Women; projekt je sofinanciralo: Ministrstvo za kulturo RS, Slovenske železnice, Adria Cargo Koper.