Rakhshan Bani-Etemad - Začetek retrospektive
Filmi retrospektive
Nargess
Tatica Afagh, ki je že v letih, ko njena lepota in privlačnost bledita, deli
svoje tatinsko življenje in ljubezen z mladoletnim Adelom. Nekega dne Adel v
slumih prestolnice spozna lepo, revno in
pošteno Nargess, v katero se nesmrtno zaljubi in sklene, da bo spremenil svoje
življenje. Toda preden se lahko poroči z Nargess, obljubi Afagh, da bo še
zadnjikrat vlomil… Obe ženski ljubezenskega trikotnika v boju za dostojanstvo
in proti revščini postaneta žrtvi nezrelega moškega…
Film Nargess je odlična
drama o kriminalu, ki ga povzroča revščina – izvrstno prikaže večplastne like,
ki živijo na obrobju družbe, njihove kompleksne odnose, upanja, ljubezen, jezo
in obup. “R. Bani-Etemad do konca raztegne iranski pravilnik o cenzuri in
ustvari ganljive in prepričljive portrete ljudi z roba družbe...” (Deborah
Young, Variety)
Nagrada za najboljšo režijo in glasbo na mednarodnem filmskem festivalu v Fajru (1992).
Režija: Rakhshan Bani-Etemad; scenarij: R. Bani-Etemad,
Freydun Jeirani; direktor fotografije: Hossein Jafarian; montaža: Shirin
Vahidi; zvok: Parviz Abnar; glasba: Mohammad Reza Aligholi; igrajo: Farimah
Farjami, Atefeh Razavi, Abolfazl Poorarab, Reza Karamrezai, Vajiheh Loghmani,
Mohammad Reza Khamseh, Majid Golpayegani, Mohammad Zarandi-Nia; producentka: R.
Bani-Etemad (Arman Film) Iran, 1992, 35mm, barvni, 100’, farsi (angl.
podnapisi)
Banoo-Ye Ordibehesht /Majska gospa
Forough Kia, 42-letna filmska ustvarjalka, je mati
samohranilka, ki živi z najstniškim sinom Manijem v glavnem mestu. Pri delu je
uspešna, njeno zasebno življenje pa je na prelomnici. Mani, s katerim imata
ljubeč, a razgiban odnos, se ima za glavo družine. Ko hoče Forough začeti novo
razmerje, med njima izbruhne živčna vojna. Forough se sprašuje: “Zakaj naj bi
me materinstvo prikrajšalo za ljubezen?” Vse to se dogaja v času, ko ji
naročijo, naj posname dokumentarec o “idealni materi”. Forough obkrožajo posnetki
žensk, ki govorijo o težkih socialnih problemih, s katerimi se soočajo.
Neskladje njihovega položaja z njenimi čustvi postane boleče očitno.
“Preprosta filmska
zgodba postavlja junake v razne situacije, srečanja, medčloveške odnose, jim
daje razna prepričanja in kaže bližnje posnetke njihovih reakcij, ki so v bolj
objektivni obliki ponovljeni v mojih dokumentarnih delih. Stilistični postopek,
ki sem ga vedno hotela uporabiti, je, da bi dokumentarnim podobam dala umirjeno
dramsko strukturo – v filmu Majska gospa se mi je ponudila priložnost, da to
tudi storim.” (R. Bani-Etemad) Ime glavne junakinje je referenca (poklon
režiserke?) na eno izmed najboljših iranskih pesnic iz časa pred islamsko
revolucijo, Forough Farrokhzad (1935 — 1967). Poezija Forough Farrokhzad, ki je
bila tudi sama ločenka s sinom, je ena najbolj pomembnih, izjemnih in
kontroverznih v zgodovini iranske književnosti 20. stoletja (v Sloveniji je
najbolj znana njena pesem Veter nas bo odnesel s seboj iz filma Abbasa
Kiarostamija z istim naslovom). “Nepozabna Majska gospa je najbolj oseben film
Rakhshan Bani-Etemad. Njen režijski prijem spominja na hladno zadržan pogled
Godarda, Akermana in Marguerite Duras, hkrati pa izvira iz njenih lastnih
izkušenj družbeno zavedne režiserke dokumentarcev.” (Geoffrey Cheshire,
Variety)
Film Majska gospa je osvojil nagrado FIPRESCI na filmskem
festivalu v Montrealu (1998).
Scenarij in režija: Rakhshan Bani-Etemad; direktor fotografije: Hossein Jafariyan; montaža: Masumeh Shah-Nazari, Mostafa Kherghepoush; umetniški direktor: Amir Esbati; zvok: Parviz Abnar; igrajo: Minoo Farshchi, Mani Kasraian, Golab Adineh, Atefeh Razavi, Baran Kosari; producenta: Ali-Reza Raissian, Jahangir Kosari. Iran, 1998, 35 mm, barvni, 88’, farsi (angl. podnapisi)
Baran va bumi /Baran in domačin
Mladoletna Baran na enodnevnem izletu na idiličen otok
spozna mladega domačina. Prosi ga, naj ji prinese biser. Domačin se potopi, na površje pride cela
košara biserov, toda on se ne vrne. Ali je Baran v resnici videla fanta? Ali je
bil to samo privid?
Film Baran in domačin je bil prvič prikazan na filmskem
festivalu v Benetkah leta 1999. Lani je bil prikazan tudi na LIFF-u. R.
Bani-Etemad: “Ko sem se vrnila iz mesta Kish, sem ponovno pregledala svoje
zapiske (…) in na misel so mi prišle žive podobe: voda turkizne barve, zlat
pesek, palme in še zlasti robati in od sonca ožgani obrazi domačinov, ki so
hodili mimo in popolnoma ignorirali horde turistov. V glavo mi je šinila ideja:
Ali sploh kaj ostane od teh dogodkov? Spomin na naključno srečanje? Ali pa
morda ljubezen? Bežno sem pogledala svojo najstniško hčer, ki bo prej ali slej
izkusila ljubezen. Morda se bo njena prva izkušnja z ljubeznijo zgodila ravno na takem neznanem otoku, morda bo kot daljne
sanje.”
Režija: Rakhshan Bani-Etemad; scenarij: R. Bani-Etemad & Asghar Abdollahi; direktor fotografije: Hossein Jafarian; montaža: Mostafa Kherghepoush; zvok: Parviz Abnar; igrajo: Baran Kosari, Ebrahim Sheibani, Shirin Dibaj; producent: Mohsen Qarib (Kish Tourism Organisation) Iran, 1998, 35 mm, barvni, mono, 20’, farsi (angl. podnapisi)
Zir-e poost-e shahr /Pod kožo mesta
Vročično obdobje parlamentarnih volitev v Iranu, čas velikih
pričakovanj in negotovosti. Tuba je delavka, mati in žena. Dela, ker potrebuje
denar, mati je iz ljubezni in vdanosti, “dolžnosti žene” pa izpolnjuje zaradi
odgovornosti. Njen mož, ki je bil v mladosti pohabljen v pretepu med
političnimi demonstracijami, je nezaposlen. Ne glede na denarno stisko se Tuba
trudi po najboljših močeh, da obdrži družino skupaj, in sanja o lepši
prihodnosti. Njen najstarejši sin Abbas se noče sprijazniti s težavnim
položajem. Poskuša dobiti vizo za delo v tujini, tam zaslužiti nekaj denarja in
izboljšati družinski proračun. V naglici in navdušenju za službo v tujini
ogrozi Tubin edini vir utehe, njen skromni dom.
“Pod površjem Teherana se
skrivajo razredne razlike, neobetavna ekonomska situacija in izkoriščanje,
nasilje v družini, nezaupanje med sosedi, dekleta, pobegla od doma, ki živijo
na ulici preoblečena v dečke, in politično nasilje. V tem okolju se
Tuba trudi, da bi izboljšala življenje svoje družine in ji hkrati zagotovila
občutek varnosti. Ti včasih protislovni želji silovito trčita. (…) Film nas
spomni, da nasilni sistemi včasih prisilijo tudi naše najbližje, da se nasilju
uklonijo.” MS v iranskem feminističnem časopisu Bad Jens.
Film Zir-e poost-e
shahr je letos prejel nagrado Netpac na filmskem festivalu v Karlovyh Varih in
posebno nagrado žirije na mednarodnem filmskem festivalu v Moskvi. V Teheranu
je film postal uspešnica.
Režija: Rakhshan Bani-Etemad; scenarij: R. Bani-Etemad, Farid Mostafavi; direktor fotografije: Hossein Jafarian; montaža: Mostafa Kherghepoush; zvok: Asghar Shahverdi; zasedba: Golab Adineh, Mohammad Reza Foroutan, Baran Kosari, Ebrahim Shaybani, Mohsen Ghazi Moradi, Homeyra Riazi, Ali Osivand, Mehraveh Sharifinia; produkcija: Jahangir Kosari, R. Bani-Etemad. Iran, 2000, 35 mm, barvni, 92’, farsi (angl. podnapisi)
Rusariye Abi / Ženska z modrim pajčolanom
Šestdesetletni Rashul Rahmani je zadovoljni lastnik
posestva, na katerem pridelujejo sadje in zelenjavo. Že devet let je vdovec in
živi sam s hčerko. Je prijazen šef, ki hoče vedno ugoditi svojim delavcem. Za
praznik delovodja vsem delavcem podari meso. Po šefovem nasvetu da več mesa
poročenim ženskam. Ashgar, ki je sicer neporočena, a skrbi za tri sorodnike, se
temu upre in zavrne darilo. Ko za dogodek izve Rashul, sklene, da bo poskušal
problem rešiti tako, da bo ženski sam nekaj podaril. Izve, da živi v hudi
revščini z napol noro zadrogirano materjo, bratom, ki preprodaja mamila, in
sestro, ki ne more dobiti službe. Rashul jim hoče pomagati, zato ponudi sestri
delo na posestvu. Kmalu se vanjo zaljubi, toda Nobar je sprva zadržana, ker
družbena pravila prepovedujejo delavkam razmerje z delodajalci. R. Bani-Etemad:
“Nobar, junakinja filma, pripada družbenemu razredu, v katerem zaposlene ženske
podpirajo štiri vogale. Film Rusariye Abi opisuje zvezo med moškim in žensko,
ki zaradi razlike v starosti in različnih družbenih položajev – kar je pri nas
nesprejemljivo – postaneta izobčenca. Nobar potrebuje finančno podporo in
varnost zase in za svojo družino. Rashul ima sicer hčer, a se počuti
osamljenega. Zanjo je ljubezen finančna gotovost, zanj mirno življenje in beg
iz osamljenosti. Tak odnos ni v skladu z družbenimi normami in je za družbo
nesprejemljiv. Film Rusariye Abi je zgodba o neenakem boju, o nemoči ljubimcev,
da bi hkrati zadostila svojim željam in potrebam ter družbenim normam.
Leta 1995 je film Rusariye Abi dobil bronastega leoparda na
filmskem festivalu v Locarnu in nagrado FIPRESCI na festivalu v mestu
Thessaloniki.
Scenarij in režija: Rakhshan Bani-Etemad; direktor fotografije: Aziz Sa’ati; montaža: Abbas Ganjavi; glasba: Ahmad Pezhman; zvok: Parviz Abnar, Morteza Dehnavi; igrajo: Ezzatollah Entezami, Fatemeh Motamed-Aria, Golab Adineh, Afsar Asadi, Jamshid Esmailkhani; producent: Majid Modarresi. Iran, 1995, 35mm, barvni, 85’, farsi (angl. podnapisi)
Program retrospektive
Slovenska kinoteka
Miklošičeva 28, Ljubljana
sreda, 10. oktobra, ob 22.30: Nargess
ponedeljek, 15. oktobra ob 18.00: Banoo-Ye Ordibehesht
(Majska gospa/The May Lady)
sreda, 17. oktobra ob 20.00: Baran va bumi (Baran in domačin
/ Baran and the Native)
Zir-e poost-e shahr (Pod kožo mesta / Under the skin of the
City); film bo predstavila režiserka
četrtek, 18. oktobra ob 22.00: Rusariye Abi (Ženska z modrim
pajčolanom/ The Blue-Veiled), film bo predstavila režiserka
Rakhshan Bani-Etemad
Filmska jesenska šola: predavanje
Klub Metropol
Sreda, 17. oktobra, ob 15.00
Več o Jesenski šoli si oglejte na naslovu
http://jfs.kinoteka.si/
Članek o delu Rakhshan Bani-Etemad je objavljen v oktobrski
številki Kinotečnika.
organizacija: Jesenska filmska šola, Ekran, Slovenska
kinoteka
V sodelovanju: Mesto žensk
