Ljubezen, fantazija

Ob izidu romana Ljubezen, fantazija (L’amour, la fantasia, 1985), prvega prevoda iz opusa del pisateljice Assie Djebar v slovenščino, sta Založba Mladinska knjiga in Mesto žensk pripravila predstavitev knjige. V sredo, 3. oktobra, bo ob 18. uri v Slovenski kinoteki prikazan tudi njen film Nouba, ženske z gore Chenoua (1978).
Assia Djebar (r. 1936) je ena najpomembnejših osebnosti frankofonske magrebske književnosti 20. stoletja. V plodoviti karieri je napisala številne romane, pesmi, drame in kratke zgodbe ter režirala dva filma. V svojem vsesplošno priznanem delu raziskuje boj za družbeno emancipacijo in svet muslimanskih žensk v vsej večplastnosti. Na novo piše alžirsko zgodovino, tako da dekonstruira kolonizatorjevo “uradno” verzijo zgodovine in odpira pot zamolčanim pričevanjem alžirskih žensk.
Film Nouba, ženske z gore Chenoua je leta 1978 prejel nagrado FIPRESCI na beneškem filmskem festivalu. Film si je naslov in strukturo sposodil pri tradicionalni petdelni pesemski obliki, imenovani “nouba”. V filmu se mešata pripovedni in dokumentarni slog, s čimer avtorica zabeleži ustvarjanje osebne in kulturne zgodovine žensk. Lila se vrne v domovino 15 let po koncu alžirske vojne.
Obsedena je s spomini na vojno za neodvisnost, ki je zaznamovala njeno otroštvo. Ko se pogovarja z drugimi ženskami, premišljuje o razlikah med svojim in njihovim življenjem. V lirskih posnetkih pa premišljuje o moči starih mater, ki prenašajo izročilo o protikolonialnem uporu na svoje naslednike. Assia Djebar razume zgodovino svoje dežele kot zgodovino, zapisano v zgodbah o življenju žensk. Film je privlačen portret govora in tišine, spomina in ustvarjanja ter tradicije, v kateri soobstajata preteklost in sedanjost.
Roman Ljubezen, fantazija (1985) je tesno povezan s filmom Nouba, ženske z gore Chenoua. Oba sta v marsičem reprezentativna za opus Assie Djebar. V romanu se prepletata osebna zgodba neimenovane ženske pripovedovalke in zgodovina Alžirije od začetka francoske kolonizacije leta 1830. Pričevanja iz filma so vključena v tretji del romana. V filmu in romanu najdemo veliko skupnih značilnosti:
pomembnost ženskega spomina, avtobiografske elemente ter tehniko medsebojno izpodrivajočih se pisav in vzporejanja arhivske dokumentacije iz Evrope in ustnih pričevanj, pa raznih obdobij alžirske zgodovine in ženskih glasov. S to tehniko uvede pisateljica palimpsestno strukturo. “Palimpsest – tekst, katerega prvotni zapis je bil odstranjen in nadomeščen z novim – je dobra metafora za kolonizacijo, ki je nasilno izbrisala vse sledi zgodovine, kulture in načina življenja nekega ljudstva in jo nadomestila s kolonizatorjevimi. Toda ker je popoln izbris nemogoč, vedno ostanejo sledi, pa čeprav jih je treba močno osvetliti, da jih lahko razberemo. Assii Djebar uspe prav to – osvetli in razbere sledi svojega ljudstva in nam omogoči globlji pogled v alžirsko zgodovino in pričevanje o nasilju do alžirskih žensk.
S fikcijskim/dokumentarnim gradivom izpodriva kolonialno dokumentacijo in tako ustvari palimpsest kolonialne pisave. Čeprav Assia Djebar ustvarja alternativno (žensko) alžirsko zgodovino, hkrati poudarja težavnost takega projekta. Kolonialni zgodovini se ne da izogniti in zamolčanih glasov nikoli ne moremo slišati brez pomoči posrednika ali prevajalca.” (Anne Donadey: “Rekindling the Vividness of the Past. Assia Djebar’s Films and Fiction”)
Izbor del: La Soif, 1957; Les Enfants du Nouveau Monde, 1962; Poems pour L’Algerie heureuse, 1967; Femmes d’Alger dans leur appartements, 1980; Ombre Sultan, 1987; Loin de Medine, 1991; Vaste est la prison: roman, 1995. Leta 1982 je režirala film La Zerda ou les chants de l’oubli.
Assia Djebar je ugledna profesorica in direktorica Centra za francoske in frankofonske študije na Louisiana State University. Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade, med njimi: frankofonsko nagrado Francoske akademije in nagrado za “najboljši roman ženske avtorice” na frankfurtskem knjižnem sejmu za roman Ombre sultane. Lani pa je na frankurtskem sejmu prejela prestižno mirovno nagrado: (Iz utemeljitve: “Assia Djebar je z zavezanostjo raznovrstnim koreninam svoje kulture pomem-bno prispevala k novi samoza-vesti žensk v arabskem svetu.”) Bolj podrobno biografijo Assie Djebar, prikaz njenega ustvarjanja in njene vloge v kontekstu magrebske in frankofonske literature lahko preberete v spremni študiji k romanu Ljubezen, fantazija, ki jo je napisala prevajalka romana Suzana Koncut Verdellis.

Knjigo bosta predstavila Aleš Berger (urednik pri Založbi Mladinska knjiga) in Suzana Koncut Verdellis (prevajalka in avtorica spremne besede k romanu Ljubezen, fantazija).
Predstavljena bo tudi knjiga Marlen Haushofer: MANSARDA. Prevedla in spremno besedo napisala Lučka Jenčič.

Film Nouba, ženske z gore Chenoua / La Nouba, des femmes du Mont Chenoua - Slovenska kinoteka, 3. 10. ob/at 18:00