I.K.U.
Predstavljajte si
postapokaliptično velemesto v času po Blade Runnerju, ki ga naseljujejo
nesramno zapeljivi kiborgi, ki slišijo na ime I.K.U. Coders. Oboroženi so z
nenasitno željo po seksu in s koničastimi rokami, ki se lahko spremenijo v
dildoje. Njihova naloga je, da vas seksualno obdelajo, pridobijo podatke o
vašem orgazmu in jih shranijo na trdi disk.
Predstavljajte si potem še
privlačne zbiralce podatkov, imenovane I.K.U. Runner Units, ki stopijo v stik z
I.K.U. Coders in z njimi “seksajo, da bi pridobili vse podatke” z njihovega
trdega diska, zato da bo podjetje z imenom Genomska korporacija lahko množično
proizvajalo mikročipe z erotičnimi izkušnjami. In nazadnje si predstavljajte
še, da te čipe lahko dobite iz prodajnih avtomatov na ulici, jih vstavite v
svoj mobilni telefon in prikličete barvne I.K.U podatke po svoji želji…
Dobrodošli v kibererotičnem svetu
filma I.K.U. režiserke Shu Lea Cheang. Gre za eksperimentalni japonski porno
film, nekakšen hommage z žicami prepletenim telesom in transspolnemu seksu ne
tako oddaljene prihodnosti. I.K.U. – sicer ja-ponski izraz za “prihaja mi” – se
prične z drum’n’bass glasbo in računalniško animacijo.
Film, ki združuje več filmskih
žanrov, od znanstvenofantastičnega filma in hardcore erotičnega filma do
japonskih oglasov in mange, se odvija s hitrostjo kiberprostora in sledi
nelinearni logiki hipertekstnega romana. Rezultat tega je polimorfno potovanje
skozi tehnološko obdelan libido trojice glavnih igralcev. To so Reiko, ženski
kiborg, Dizzy, transseksualni I.K.U. Runner in Tokio-Rose, manipulativna
domina, ki dela za konkurenčno korporacijo. Shu Lea Cheang je preoblikovala
pravila in estetiko pornografije in tako ustvarila porno film za internetno
generacijo. “Tega filma nisem posnela, da bi se ob njem samozadovoljevali.
Posnela sem ga zaradi kolektivnega orgazma,” pravi režiserka in opozarja na to,
da kiberprostor spodbuja kolektivno izkušnjo, ki spolnost postavlja onkraj
zasebnega in osebnega. “To, kako smo vezani
na tehnologijo in kako je tehnologija podaljšek naše identitete, je kot
transvestitstvo, kot transseksualnost.”
V reviji The Face lahko preberemo komentar: “… prav zaradi prepletanja
seksa in tehnologije je film I.K.U. posebno prodoren – in ne samo v smislu pornografije.
Film I.K.U. je razkošna vizualna metafora za seksualno svobodo, ki jo omogoča
internet, za fantazije, v katerih lahko uživate ne glede na spol, družbeni
položaj in celo fizične zmožnosti.”
Film bo predstavila režiserka.
Scenarij in režija: Shu Lea Cheang / direktor fotografije: Tetsuya Kamoto; montaža: Kazuhiro Shirao; glasba: Hoppy Kamiyama; igrajo: Ayumu Tokitou, Zachery Nataf …
V sodelovanju s: Slovenska kinoteka in Retrovizor
