Coco Fusco

Dobrodošli v vesolju kulturnih nesporazumov. “Marco Polo je potreboval devet let, da je prišel do Kataja, H. M. Stanley pa osem mesecev, da se je prebil v osrčje Konga. Zdaj pa potrebujete le nekaj sekund, da si ustvarite raj po lastni izbiri. Se sončite v njegovih toplih žarkih, ne da bi se odrekli varnosti svojega doma. Izkoristite užitek pobega, ne da bi občutili nelagodje zaradi spremembe okolja.” S temi besedami vas Coco Fusco vabi na svoje Eksotehnične industrije, “vesolje zunaj vseh meja, ki ste jih kdaj poznali”. Ta internetni virtualni raj je samo ena izmed spletnih strani, na katerih lahko srečate interdisciplinarno umetnico in pisateljico Coco Fusco, ki prebiva v New Yorku. Je ena izmed najpomembnejših in najvplivnejših videoumetnic in ustvarjalk performansov (pa tudi spretna teoretičarka brez dlake na jeziku in aktivna kustosinja), ki odpirajo vprašanja, kakršna so globalizacija in medkulturna teorija in praksa. Njeno delo je nenehen razmislek o stanjih (ženskih) teles v okoljih, ki jih prežemata globalizacija in tehnologija. Mesto žensk jo je prosilo, naj predstavi nekaj področij svojega razvejenega in različnega kulturnega ustvarjanja. Predlagala je, da bi predvajali njen video Par v kletki, da bi brala iz svoje knjige Telesa, ki niso bila naša in druga dela, ki je tik pred izidom, in da bi nastopila z bralnim performansom svoje zadnje igre Neverjetne izginjajoče ženske. Par v kletki dokumentira potujoči performans Guillerma Gómeza Penjã in Coco Fusco, v katerem sta se ustvarjalca postavila na ogled v kletki in vklenjena, kot še Neodkrita Amerindijanca z namišljenega otoka. Čeprav je bil namen ustvarjalcev ustvariti kritični komentar na koncept odkritja, sta kmalu ugotovila, da so številni gledalci popolnoma verjeli njuni izmišljiji in so mislili, da gledajo prava divjaka. Video posnetek njune interakcije z občinstvom v štirih deželah dramatično opozarja na problem medkulturnih nesporazumov, ki jih je polno naše življenje.
Njune izkušnje se prepletajo z arhivskimi posnetki etnografskih raziskav, kar družbenemu  eksperimentu obeh umetnikov daje zgodovinsko razsežnost. Par v kletki je eksplozivna mešanica komične fikcije in prodornega razmisleka o tem, ali je moralno obravnavati ljudi kot eksotične kuriozitete.
V knjigi Telesa, ki niso bila naša in druga dela Coco Fusco raziskuje razna vprašanja, med drugim tudi spolni turizem na Kubi, ki je kot barometer tega, koliko je ta otoška država del svetovnega gospodarstva, pa teoretski razmislek Frantza Fanona o črnskosti v velemestih in odzive skupine net.activist na vpliv proste trgovine na mehiško prebivalstvo. Knjiga vključuje tudi njen kritični razmislek o kiberfeministični teoriji in vlogi delavcev maquiladora v svetovni informacijski mreži. Avtorica dinamiko kulturnega zlitja obravnava iz različnih zornih kotov. Njene satire, komentarji in sociološke raziskave vztrajno spodbujajo razmislek o tem, kako močno globalizacijske sile vplivajo na umetniško ustvarjanje. Njeni eseji, intervjuji, besedila za performanse in fotonovele, ki bodo objavljeni skupaj s kritičnimi eseji Jeana Fisherja in Caroline Vercoe o teoretskem in umetniškem delu Coco Fusco, popeljejo bralce na sprehod po sodobni transkulturni pokrajini.
Neverjetne izginjajoče ženske, multimedijski gledališki projekt, zasnovan kot delo v nastajanju, govori o umetnosti, seksu in smrti na ameriško-mehiški meji. Je rezultat triletnega raziskovanja položaja podrejenih delavk v svetovnem gospodarstvu in nepovedanih medkulturnih zgodb iz zgodovine ameriškega performansa.
Predstava je postavljena v leto 1998, v muzejsko dioramo tik pred otvoritvijo prelomne retrospektivne razstave. V njej nastopajo trije “živi” liki (enega izmed teh igra tudi Coco Fusco), ki predstavljajo tri izgnanke latinskoameriškega rodu, ki delajo kot kustosinje v muzeju. Igralke stopajo v odnose z “virtualnimi” osebami z videoprojekcij (kuratorji in docenti, gostujoči umetniki in obiskovalci muzeja).
Besedilo za Neverjetne izginjajoče ženske je napisala Coco Fusco sama, pri razvijanju videoprojekcij je sodelovala z Isaacom Julienom in Petrom Normanom, režijo igre pa je zaupala Robbieju McCauleyju. Naročil jo je Inštitut za sodobno umetnost v Portlandu, leta 2002 pa se bo podala na mednarodno turnejo. Na Mestu žensk jo bo Coco Fusco predstavila v obliki bralnega performansa.

Program Coco Fusco
Ponedeljek, 8. oktobra, ob 23.00,
Klub Gromka - Metelkova Mesto
The Couple in the cage - a Guatinaui Odyssey
(Par v kletki – Odiseja Guatinaui)
Coco Fusco & Paula Heredia
1993, video, 30 min

Petek, 12. oktobra, ob 17.00, Moderna galerija, Info center, Tomšičeva 14, Ljubljana
The Bodies That Were Not Ours and other writings (Telesa, ki niso bila naša in druga dela)
Branje iz knjige, ki je tik pred izidom

Petek, 12. oktobra, ob 22.00, Galerija Kapelica, Kersnikova 4, Ljubljana
The Incredible disappearing women (Neverjetne izginjajoče ženske)
Bralni performans njene zadnje igre in video projekcija

Organizacija: Mesto žensk
V sodelovanju z: Klub Gromka – Metelkova Mesto, Moderna galerija, Galerija Kapelica