NoHomeVideos ©

Začetek septembra lani. Ravno ko smo zaključevali program petega Mesta žensk, nam je ena izmed članic naše ekipe podtaknila videokaseto. Posnela jo je slovenska avtorica, ki trenutno živi in ustvarja na Norveškem. Videokaseta je prikazovala frontalni posnetek ženske z zavezanimi očmi in v istem kadru še eno žensko, posneto iz profila. Američanka, ki jo gledamo iz profila, zaslišuje Neameričanko: "Črkuj...", "Povej mi definicijo...", "Vstavi...v poved". Medtem ko smo priča temu verbalnemu mučenju, naše misli begajo sem in tja. Z 'oslepljeno' žensko zdaj sočustvujemo ("Prenehaj!"), zdaj ji 'pomagamo' (odgovarjati in črkovati) in se vživljamo v njeno kožo (tako da premišljujemo o podobnih situacijah, v katerih smo se sami znašli), drugič pa jo pomagamo mučiti ("Narobe!"; cinično in vzvišeno se smejimo napačnim odgovorom kot v kakšnem televizijskem kvizu).
Čez nekaj časa smo opozorjeni, da je slika obeh žensk, prve, ki jezik obvladuje, in druge, ki je obvladovana, pravzaprav sestavljena iz dveh elektronsko združenih podob. Ugotovitev, da je med snemanjem te situacije šlo za champs in contre-champs (plan in kontra-plan), namiguje na že drugo raven manipulacije. Nenadoma se zavemo, da smo tudi sami postali predmet manipulacije (zlorabe). Obenem vemo, da smo bili v vsem tem soudeleženi (kratko malo smo sprejeli, da je zasliševalka govorila zaslišanki naravnost v uho, s čimer je situacija dobila dramatični naboj).
Naslov tega vznemirljivega enournega videoposnetka je Questioning, Answering, njegova avtorica pa je Duba Sambolec.
Ko smo sporočili Dubi, da ne moremo kar tako vključiti njenega posnetka v program petega Mesta žensk, ker ga vanj ne bi mogli "ustrezno umestiti", je bila razočarana. "Mislim, da je posnetek AKTUALEN (vojna, begunci ipd.) in v tem primeru mi ni za mojo promocijo in "ustrezno" umestitev. Posnetek se mi zdi zelo političen, zato je pomembno, da ga predvajate zdaj, ko potekajo na Zahodu žgoče razprave v kulturi, ki jih spremljajo konkretne odločitve in pristranska mnenja (...)." In prav je imela: Questioning, Answering je za današnji čas nadvse aktualen posnetek. Celó leto pozneje ni izgubil prav nič svoje ostrine.
31. 12. 1999 smo se pozno popoldne prvič srečali z Dubo v pisarni Mesta žensk, da bi se pogovorili o predstavitvi njenih del na bližajočem se festivalu. Duba nam je zaupala, da namerava narediti serijo videov - mogoče štiri,  ki bi se vsi tako ali drugače ukvarjali z nadzorovanjem, odvzemom vida, manipulacijo in z dislociranostjo. Glavno načelo bi bilo, preprosto povedano tole: opredeli določeno število pravil, postavi vsaj dve osebi v določeno situacijo in dovoli kameri, da je temu priča. Namen vsega tega je omogočiti gledalcem, da začutijo probleme, namesto da jih zgolj "soočimo" z njimi. Predlagala je, da bi projekcije posnetkov namestili na javna mesta in ne v muzeje ali galerije.
Medtem ko smo se mi pogovarjali z Dubo, je večina človeštva že stopila v leto 2000. Zahod in njegovi globalni mediji so skorajda cirkuško stopnjevali napetost do vrhunca, ko so big beni  po svetu naznanjali polnoč. Kje je torej središče?
Šest mesecev pozneje se je Duba vrnila v Ljubljano z vrečko, v kateri je bilo štirinajst videov. Ti so bili različno dolgi; nekateri kakšno uro, drugi zgolj nekaj minut. Ne glede na to, da so prikazovali različne situacije, pravila ali celo estetike, so se zdeli med seboj tesno povezani.
Kot že pri prvem videu, Questioning, Answering, smo se pri gledanju posnetkov počutili, kot da bi sedeli na gugalnici in se zibali sem ter tja. Zdaj si bil 'pripravljen sodelovati v igri', zabavala te je in pokorno si izjavljal "Da, gospa". Drugič pa si se neubogljivo upiral temu z glasnim: "Nehajte!". Šele ko si videl posnetek za posnetkom, si se začel zavedati, da se posnetek večinoma zgodi v hors-champs, v medconah.
Štirinajst videov, ki sestavljajo serijo s primernim naslovom NoHomeVideos ©, je nameščenih na raznih prizoriščih v strogem centru Ljubljane: v cvetličarni, na pošti, v galeriji UNHCR …, skratka na krajih, ki imajo določeno funkcijo in pomen. Tako kot so videi drug z drugim v interakciji in drug drugega komentirajo, tako Dubino delo stopa v dialog s temi prizorišči. Nobeno ne izstopa, kratko malo so tam. Čakajo, da zapolnite vrzeli in odkrijete medcone.
(kvd)

Produkcija: Art Academy, Trondheim
Mesto žensk je izdalo katalog razstave.
Razstavo v Ljubljani je organiziralo Mesto žensk