Fenomenologija ženskega duha: Drugi spol Simone de Beauvoir

Pred petdesetimi leti se je Simone de Beauvoir, takrat že znana pariška intelektualka in Sartrova »življenjska spremljevalka«, odločila, da napiše knjigo o ženski. Ta knjiga, ki ji je dala pomenljiv naslov Drugi spol, je začela buriti duhove že ob izidu prvih odlomkov v reviji Les temps modernes, pozneje pa je postala ena najbolj kontroverznih knjig stoletja. Če bi sestavljali katalog desetih knjig, ki so pretresle dvajseto stoletje, bi jo morali zagotovo postaviti zelo visoko. Morda pa bi lahko njen položaj še najbolje opisali s prispodobo zunanjosti, spregledanosti, izključenosti: Beauvoir – la onzieme ... To prelomno delo Simone de Beauvoir namreč še vedno ni postalo legitimni del vednosti, še vedno ni vključeno v študijske, raziskovalne, izobraževalne programe, še vedno se pojavljajo kritike, ki poskušajo razvrednotiti njeno delo z argumenti ad hominem, in nenazadnje: slovenski prevod »zamuja« celo  polovico stoletja.
Zakaj je tako, izvemo seveda v sami knjigi. Če začnem pisati in če sem ženska, v Drugem spolu razvija Simone de Beauvoir svoje razmišljanje, potem moram najprej raziskati svoj posebni položaj in proučiti, kaj bi to bilo: ženska. Med moškim, ki piše, in žensko, ki piše, ni simetrije, ni recipročnosti – in tudi ne enakosti. Moški je najprej človek, v mediju univerzalnega, ženska je najprej ženska, različna od moškega. Moški je norma, zakon, model, ženska je odklon od norme, novela zakona, odtis modela. Posebni položaj ženske je že v samem izhodišču, v uvodni ugotovitvi, v predpostavki. Ženska je Drugi: »določena je glede na moškega in se razlikuje glede nanj, ne pa on glede nanjo; ona je nebistveno nasproti bistvenega. On je Subjekt, on je Absolutno; ona je Drugi.«
Tudi sama Simone de Beauvoir velja za eno najbolj dvoumnih figur intelektualnega življenja našega časa. Tako njeno delo kot njeno življenje kažeta, kako težak je – še konec 20. stoletja – položaj intelektualke ženskega spola. Celo ob njeni smrti je bilo slišati glasove olajšanja: zdaj, ko je izginila s prizorišča ta velika »falična« ženska figura, bo končno mogoča resnična osvoboditev. Hkrati pa so ji že kmalu po izidu knjige in ko je nekaj let pozneje izšel še angleški prevod začeli vsesplošno priznavati, da je tisoče in tisoče žensk prebudila iz dogmatskega dremeža in postavila (njihovo) podobo sveta na glavo.
Drugi spol pa je zanimiv tudi zaradi svojevrstnih izdajateljskih teženj: večkrat so  knjigo kratko malo – skrajšali. Pa bi sploh kdaj kdo pomislil, da bi izdali izrezano verzijo Aristotela ali Heideggerja, Cankarja ali Prešerna? Ali pa so taki »podvigi« mišljeni kot pomoč – branja nevajeni? – ženski publiki? ... Neokrnjeni Drugi spol, ki obsega skoraj tisoč strani besedila, je prevedla v slovenščino ena sama – ženska – prevajalka. Zdaj pa je pred nami obdobje velike naloge: natančnega branja in skrbne interpretacije te nemara kar najbolj revolucionarne knjige moderne dobe.
Eva Bahovec

Sodelujejo : Eva D. Bahovec, Zalka Drglin, Tatjana Greif, Majda Hrženjak, Karmen Klavžar, Suzana Koncut, Marta Verginella.

V sodelovanju: Revija Delta.