Duhovnost srca

Plesna predstava
Suraya Hilal  

Raqs Sharqi  (ples Vzhoda), bogata in raznovrstna ženska plesna oblika, globoko korenini v egipčanski kulturi in velja za enega od najstarejših ohranjenih plesov. Čeprav je slava Raqs Sharqija nekoliko zbledela, pa prizadevanja Suraye Hilal, njene skupine in plesne šole, temu plesu ponovno odpirajo sijajno prihodnost. Suraya Hilal se je rodila in odraščala v Kairu, kjer se je v družinskem krogu učila tradicionalnega plesa. Med študijem v ZDA se je ukvarjala z različnimi plesnimi tehnikami, ob tem pa vse bolj odkrivala pomen lastne kulture. Posvetila se je raziskovanju in analizi tradicionalnega egipčanskega plesa in s svojim delom ponovno oživila in izčistila njegove tradicionalne tehnike in koncepte (‘sharqi’ - klasična oblika, ‘baladi’ - urbano ljudska oblika in ‘sha’abi’ - ljudska oblika). Leta 1979 se je preselila v Veliko Britanijo in jo v trenutku osvojila. S tem obdobjem se začenja njen mednarodni vzpon.
V obdobjih kraljevske patronaže (11., 12. in 18. stoletje) je egipčanska dvorna plesalka ‘almah’ nastopala s šestčlanskim ansamblom ‘tahkt’ v intimnih sobanah dvorne palače ali na domovih bogate elite. Klasična umetniška zvrst sharqi se je razvila na dvorih in je gojila visoke umetniške standarde. Plesalka je bila izobražena, znala je peti, recitirati poezijo in prefinjeno plesati. V nastopih je bila izrazno povsem usklajena z glasbeniki, kar je ustvarilo čarobno vzdušje, t.i. ‘tarab’.  Z modernizacijo Egipta sta se glasba in ples sharqi preselila z dvora na filmska platna. Z vdorom zahodnih vzorcev je prišlo do velikih sprememb. Kljub temu je egipčanska klasična glasba uspela ohraniti izvirno izročilo.
Po drugi strani pa je ples pod vse večjim vplivom Hollywooda skoraj popolnoma izgubil prepoznavnost. Surayina globoka ljubezen do te plesne zvrsti in močan vpliv zvezdnic iz plesnih filmov, ki jih je občudovala v štiridesetih in petdesetih, sta jo spodbudila, da se je lotila njegovega ponovnega oživljanja in ga pripeljala v 21. stoletje.
“V zgodovini občasno najdemo umetnike, ki jim uspe ponovno oživiti že skoraj pozabljene umetniške zvrsti. Suraya Hilal je to naredila za Raqs Sharqi.”
(The Guardian, 1991) 

Raqs Sharqi je nerazumljiv zunaj svojega glasbenega konteksta. Ples in glasba sta, podobno kot pri kathaku in flamenku, neločljivo povezana. Inspiracijo za predstavo Duhovnost srca je Suraya našla v glasu, najstarejšem znanem inštrumentu. Na vzhodu pravijo, da glas gane srce, telo in dušo. K sodelovanju je povabila Rouh el Fuad, eno redkih vokalistk baladi glasbe in Kairski ansambel Baladi, ki skomercializiranemu okolju navkljub še vedno goji najčistej-šo obliko te glasbe. V svojem plesu Suraya giblje znane tradicionalne elemente v neznane in neraziskane pokrajine. Obenem pa je njeno delo hvalnica umetniški obliki baladi, umetnosti delovnega ljudstva, ki z globino in občutljivostjo izraža bogastvo človečnosti. Prastaro in moderno, urbano in ruralno, islamsko-sufijsko, faraonsko in univerzalno; vsi ti močni vplivi se prepletajo v kompleksni in obenem preprosti umetnosti baladi in tkejo bistvo ustvarjanja Suraye Hilal.

Koreografija in umetniško vodstvo: Suraya Hilal; solo vokalistka: Rouh el Fuad; ob spremljavi: Kairski ansambel Baladi: darbuka/ tablah: Ibrahim El Miniyawi, Ali Abdelalim; saxophone: Mohamed Ahmed Yosef Hilal; doff in mashar: Osman Aly; harmonika: Tawfik Dawoud; lutnja: Mamdouh Hashem; kostumografija in oblikovanje: Chant Avedissian; luč in tehnično vodstvo: Michael Mannion; koordinacija in administracija: Sian Davies; organizacija in produkcija: Claudia Heinle.

Organizacija: Cankarjev dom; Glavni pokrovitelj predstave: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Ljubljana; Glavni pokrovitelj gledališkega abonmaja: Petrol - Slovenska naftna družba.
Cankarjev dom se zahvaljuje za pomoč: Veleposlaništvu RS v Kairu

Datum in čas dogodka: 
20/10/99 20:00
Kraj dogodka: 
Cankarjev dom