600 let feminizma: Christine de Pizan in danasnji čas

Minilo je šeststo let, odkar je Christine de Pizan, pisateljica in pesnica poznega srednjega veka, prvič zapisala besedo v zagovor žensk. Dolga tradicija sovraštva do ženskega spola, ki je v času njenega življenja dosegla enega od vrhuncev, jo je navedla k temu, da se je odločila spoprijeti z množico stereotipov, predsodkov in zmot. Nemalo takih zavajajočih prepričanj o ženskah in njihovi domnevno taki-in-taki naravi prav dobro poznamo še danes... Problem pa seveda ni aktualnost dela Christine de Pizan, njeno preseganje takratnega časa, moderni duh argumentacije in osupljiva podobnost s sodobnimi feminističnimi besedili. Problem je, prav nasprotno, vztrajnost zmotnih sodb in skorajda neverjetna podobnost mizoginije, s katero se srečujemo danes, z mizoginijo, s katero se je morala soočiti naša velika prednica... Knjiga o Mestu dam iz daljnega leta 1405 upravičeno velja, kljub zavezanosti takratnemu času, za prvo temeljo delo feministične misli, za tisti začetek in izvir, h kateremu se moramo znati vrniti in se vedno znova vračati — prav zato, da bi lahko spoznali, kako temeljito je feministična teorija zmožna omajati celotno zgradbo zahodne filozofske tradicije ...  Knjiga o Mestu dam ni ostala začetno feministično delo, ki mu ne bi sledila druga: dela Mary Wollstonecraft, Virginie Woolf, Simone de Beauvoir, ki predejo rdečo nit trdnega jedra tistega, čemur lahko danes rečemo ‘feministična teorija’.
Okrogla miza je namenjena širši predstavitvi dela Christine de Pizan, ki je izšla v novi knjižni zbirki feministične revije Delta. Sledil ji bo poglavitni feministični manifest našega stoletja, knjiga Drugi spol Simone de Beauvoir, ki je v pripravi.

Sodelujejo: Eva D. Bahovec, Zalka Drglin, Tatjana Jurkovič, Boris A. Novak, Miha Pintarič, Valerija Vendramin.
Organizacija v sodelovanju: revija Delta.