Katja Šircelj: Strogo intimno
Kritika omnibusa Umazani dnevniki (Dirty Diaries, 2009)
»Žensko je postavila v središče, kot prevodnico za gledalca, ki filme spremlja skozi njene oči.«
Umazani dnevniki (Dirty Diaries, 2009) so omnibus 13 kratkih filmov švedske feministke Mie Engberg. Engbergova je soustanoviteljica neodvisne filmske družbe Sexy film, basistka v nemški hardcore ska zasedbi Vagina Grande in režiserka. Njeno ustvarjanje zaznamuje antiglobalistični aktivizem, ki razbija kapitalizem in spolno tlačenje, ter klišejsko obravnavo ženske v pornografiji.
Gre za luciden projekt dvanajstih žensk pod vodstvom Engbergove, ki so se lotile snemanja home made proničev, ti pa, bistveno, temeljijo na njihovi samorefleksiji spolnih fantazij in hotenj. Engbergova se je uprla klasični konvencionalni pornografiji – žensko je postavila v središče, kot prevodnico za gledalca, ki filme spremlja skozi njene oči. Končni rezultat projekta je trinajst povsem osebnih porno izpovedi, intimnih provokacij, ki dokazujejo, da tudi ženske razmišljajo o seksu. Raznolik pristop avtoric pripelje do neuniformiranih izdelkov, ki se razlikujejo v tehniki snemanja, načinu pripovedovanja in dinamiki. Umazani dnevniki predstavljajo vizualni upor šovinizmu, seksizmu in kapitalizmu, ter nagovarjajo k iskanju novih alternativnih oblik porno produkcije, tudi takšnih, ki bi svoje mesto morda lahko našle v kinematografih. Serija, ki razgalja vrsto tabujev, temelji na izdelanih konceptih in ne upošteva klasičnih konvencij pripovedovanja, filmi izzivajo gledalčev doživljajski svet in mu ponujajo direkten pogled v intimo. Provokativna in neposredna serija kratkih filmov, ki kot celota delujejo odlično, ni nič več in nič manj, kakor obljublja, alternativni feministični porno, ki ne ovinkari in ne olepšuje. Tehnično in estetsko povprečen, sporočilnostno in čutnostno pa izstopajoč in edinstven izdelek, ki je poleg vsega še ideološko reaktiven.
Umazani dnevniki so poziv k raziskovanju lastne seksualnosti in domišljijskega sveta. Film, ki izziva kontraverznost in klasični feminizem, hkrati liberalizira kinematografijo in umetnost na sploh. Seks kot umetnost in umetnost kot seks – Umazani dnevniki so mešanica obojega.