Katja Šircelj: Jugoslovanske ženske

Kritika omnibusa Neke druge zgodbe (2010)

»Ženska perspektiva materinstva, definicije življenja, emancipacije in zmožnosti sprejemanja odločitev je ključna in v diametralnem nasprotju s pričakovanji še vedno patriarhalne balkanske družbe.«

Omnibus Neke druge zgodbe je regionalni projekt mladih scenaristov, producentov in režiserk republik bivše Jugoslavije, ki so v center zanimanja postavili mlado generacijo skupaj z njenimi dvomi, upi, predstavami in tesnobami. Protagonistke vseh petih zgodb so dekleta, ženske, ki jih povezuje skupni dramaturški motiv nosečnosti in materinstva. Filmske pripovedi zaznamuje realistično podajanje zgodbe z izjemo slovenskega dela režiserke Hanne Slak. Ta je v svojem filmskem in estetskem izrazju pravzaprav najbolj filmska, surrealna in simbolična.
Pet žensk, pet zgodb, pet držav.; Hrvaška zgodba portretira čustveno uničeno umetnico, ki se sooča s pritiski in pričakovanji okolice in grozljivo dilemo jemanja življenja fetusu z Downovim sindromom. Srbska zgodba se dogaja v bolnišnici, kamor pripeljejo nosečnico, ki je po smrti moža poskušala storiti samomor. Ta se naveže na bolnika na sosednji postelji in na silvestrski večer ugotovi, da je čudaški moški pravzaprav krvnik njenega moža. Bošnjaška zgodba je pripoved o tujki, ki nepričakovano zanosi z lokalnim študentom, čigar pričakovanja in želje niso enaka njenim. Mlado makedonsko narkomanko izkoristijo bolnišnici funkcionarji in jo po porodu obvestijo o odvzemu otroka. Slovenka, redovnica Lena, pa se odloči zanositi. Preko spleta si naroči paket za oploditev. Redovnice jo izženejo iz samostana, Lena pa se naenkrat znajde v njej popolnoma tujem, civilnem svetu.
Neke druge zgodbe so pravzaprav portret sociološkega okolja in odnosa mladih do njihove resničnosti in neizpolnjenih pričakovanj. Ženska perspektiva materinstva, definicije življenja, emancipacije in zmožnosti sprejemanja odločitev je ključna in v diametralnem nasprotju s pričakovanji še vedno patriarhalne balkanske družbe. Neke druge zgodbe so umetniški poskus profiliranja povprečne balkanske ženske, ki je ne definira zgolj materinstvo, temveč njena pokončna drža in samosvojost.